»V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske«

»V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske«

»Življenje s koronavirusom SARS-CoV-2 je nova resničnost, na katero se bomo v prihodnjih letih morali privaditi. V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske,« je na današnji novinarski konferenci grožnjo ponovnega povečevanja števila COVID okužb slikovito ponazoril dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

»V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske«

Primerjalna slika je jasna: če je bil strah pred zbolevanjem za aidsom, ko je bil ta še neozdravljiv, tako močan, da so se pomisleki glede zaščitnega ukrepanja razblinili, pa se pri epidemiji novega koronavirusa zdaj, ko se je uvodna zaskrbljenost polegla, zdi, kot da mladim in tudi malo manj mladim, ki si življenja brez druženja in množičnih zabav očitno ne predstavljajo, preprosto ni mar, če bodo s svojim ravnanjem najprej okužili sebe, posledično pa morda zakrivili usoden potek bolezni pri starejših ali imunsko ogroženih ljudeh, morda celo vrstnikih. Da takšna opozorila niso pretirana, potrjuje aktualno stanje v Sloveniji, ki z epidemiološkega vidika postaja rumena – in če se bo trend nadaljeval, se utegnemo v kratkem znajti v situaciji, v kakršno so »padli« v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, od koder je trenutno vnos okužb v Slovenijo največji.

Da bi to preprečili – tako, kot se nam je uspelo izogniti izkustvu bolečega italijanskega scenarija –, je nujno ozaveščeno ukrepanje. Vsak posameznik se mora začeti zavedati ne le odgovornosti do sebe in do svojega zdravja in življenja, ampak tudi odgovornosti do drugih. Če pa v zdajšnji fazi zanikanja resnosti epidemije novega koronavirusa tak pristop ne bo zaživel, se ne bo mogoče izogniti ponovni ustavitvi življenja v državi, kar smo enkrat že izkusili – in si vsi po vrsti želimo, da se taka izkušnja ne bi ponovila. Pri tem ne gre le za stiske posameznika ali posamičnih družin, ampak za vprašanje skupne prihodnosti, kajti težko si je predstavljati, kako bo z razvojem družbe, če ne bomo zagotovili pogojev zanj. In če bi epidemija ponovno ohromila življenje in delo, se utegne zgoditi prav to.

O tem sta na današnji novinarski konferenci spregovorila predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel in dr. Aleš Rozman, ki je tudi koordinator spodnje Gorenjske za ukrepanje v domovih za starejše v času epidemije SARS-CoV-2.

Občutek, da je virus oslabel, je varljiv

Med prebivalci je zaokrožil varljiv občutek, da je virus oslabel – a to se lahko spremeni čez noč, ko bo zašel med starejše, težko bolne, imunsko kompromitirane. BiH in Srbija sta štiri tedne pred nami – in če ne bomo ukrepali, se bomo v podobni situaciji znašli tudi pri nas, svari dr. Aleš Rozman, pri čemer opozori na nujnost odgovornega obnašanja vseh. V primeru domov za starejše to velja za osebje, ki lahko okužbo vnese v dom na račun druženja v prostem času ali po vrnitvi z dopusta, enako velja za obiskovalce pa tudi za varovance domov, ki se lahko okužijo med izhodi.

Ob tem dr. Rozman apelira zlasti na mlajše – na te, ki so zaposleni v tovrstnih ustanovah, pa tudi na vse, ki so se poleti, ko se je epidemiološka situacija umirila, začeli obnašati neodgovorno, začenši z neupoštevanjem  ukrepov, češ, če bom zbolel, bom pač takrat ostal doma. »Toda doma so tudi njihovi starši, stari starši ... Skrajni čas je, da se vsi začnemo obnašati odgovorno in da se tisti mladi, ki zdaj mislijo le na žur, nehajo brigati le zase! Vsak naj ima v mislih, da z neodgovornim obnašanjem nekomu lahko vzame življenje.«

Aleš Rozman

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik:

Skrajni čas je, da se vsi začnemo obnašati odgovorno in da se tisti mladi, ki zdaj mislijo le na žur, nehajo brigati le zase! Vsak naj ima v mislih, da z neodgovornim obnašanjem nekomu lahko vzame življenje.

Okuženi na fantovščini prenesel okužbo na 70 drugih

Primer neodgovornega obnašanja je bila, denimo, nedavna fantovščina, na kateri je eden od mladeničev okužbo prenesel na 70 drugih.

Zato je vlada, kot je omenil uradni govorec v času epidemije Jelko Kacin, po posvetovanju s strokovno svetovalno skupino »že začela resno razmišljati o tem, da bi druženje omejili na največ deset oseb. 'Žuriranje' v zdajšnjih razmerah je nerazsodno – in če se bo nadaljevalo, bo do te omejitve prišlo kmalu, morda že ta teden.« Zakaj? Zato, ker, tako Kacin, »rumenimo – in ne moremo se zanašati ali izgovarjati na to, da je Hrvaška dvakrat bolj rumena od Slovenije.«

jelko kacin

Jelko Kacin, vladni govorec v času epidemije:

Vlada je že začela resno razmišljati o tem, da bi druženje omejili na največ deset oseb. 'Žuriranje' v zdajšnjih razmerah je nerazsodno – in če se bo nadaljevalo, bo do te omejitve prišlo kmalu, morda že ta teden.

Največ uvoženih okužb iz BiH in Srbije

Tudi vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel opozarja, da je krivuljo prenosa okužb z novim koronavirusom z mladih na starejše treba ustaviti zdaj – preden bo prepozno. Do včeraj je bilo pri nas opravljenih 109.596 testiranj in potrjenih 1739 okužb, od tega v domovih za starejše 478, med zdravstvenimi delavci in sodelavci pa 337. Trenutno je aktivnih 205 primerov, od 23. junija do včeraj je bilo izdanih 637 predlogov za karanteno. V zadnjem času je bilo med uvoženimi primeri okužb največ tistih iz BiH in iz Srbije.

V Sloveniji je trenutno kumulativna 14-dnevna incidenca že dosegla 9,85 primera na 100.000 prebivalcev. »Slovenija je porumenela, dosegla je raven, pri kateri smo druge države opredelili kot manj varne. Krivulja je sicer trenutno manj strma kot v marcu in če nam v prihodnjih dneh te številke uspe obvladati, bomo uspešni – problem pa je, ker so rezultati vidni šele po 14 dneh. Zato je najpomembneje, da se prav vsak obnaša tako, kot da je okužen, kajti le tako bomo preprečili nadaljnje širjenje okužb in edino tako bo epidemijo mogoče obvladovati brez potrebe po sprejemanju strožjih ukrepov. Nujno je dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov pa tudi okrepitev epidemiološke stroke,« opozarja Mario Fafangel.

Ob tem predstojnik centra za nalezljive bolezni izpostavi še tretji načrtovani ukrep, uporabo aplikacije za iskanje in opozarjanje kontaktov, »ki pa nikakor ni aplikacija za sledenje. Smisel prostovoljne uporabe aplikacije je, da vsak, ki je bil v stiku z okuženo osebo, ve, kako ukrepati. Toda nova tehnologija nam bo lahko v pomoč le na podlagi zaupanja – in le tako nam bo uspelo epidemijo obvladati brez drastičnih ukrepov.«

Mario Fafangel

Mario Fafangel, vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ:

Smisel prostovoljne uporabe aplikacije je, da vsak, ki je bil v stiku z okuženo osebo, ve, kako ukrepati. Toda nova tehnologija nam bo lahko v pomoč le na podlagi zaupanja – in le tako nam bo uspelo epidemijo obvladati brez drastičnih ukrepov.

Manj ko bo okužb med najbolj ranljivimi, več življenj bo mogoče rešiti

Sicer pa direktor Golnika pojasnjuje, da se je kot koordinator s predstavniki domov za starejše sestal v petek, nakar so preverili vse ukrepe in obnovili tečaje, kajti zdaj, ko si je virus ponovno začel utirati pot v domove, kjer je zbolevanje za COVID-19 najbolj usodno, je nujno hitro in pravilno odzivanje v teh ustanovah – tudi v primerih, ko pri nekom zaznajo komajda omembe vredno spremembo v počutju, na primer navidezno blag prehlad, kajti »manj ko je okužb pri ranljivih, več življenj lahko rešimo. Izseljevanje okuženih iz domov pa ni prava rešitev, kar se je nedvoumno potrdilo že v prvi fazi epidemije. Poleg tega bolnišnice nimajo brezmejnih zmogljivosti – na Golniku, denimo, lahko za zdravljenje obolelih s COVID-19 zagotovimo največ 70 postelj.«

Pri tem pa, kot dodaja Rozman, ne velja pozabiti, da mora bolnišnica takrat, ko odpre COVID oddelek, zapreti drug oddelek – in še naprej zagotavljati zdravljenje tudi vsem bolnikom z drugo patologijo.

Starejša gospa z masko (in njen odsev v oknu).

 

Simbolične fotografije: iStock; portreti: STA; kreativna izvedba naslovne fotografije: Zdravstveniportal.si

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Starejša gospa z zaščitno masko