Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zanikanje resničnosti in omalovaževanje argumentov, ki zahtevajo resen in spoštljiv odziv, ni nič novega – neverjetno pa je, da se nekaj takega dogaja danes, kmalu zatem, ko je Slovenija precej uspešno premostila uvodno srečanje z okužbami z novim koronavirusom. Ta nova, vse prej kot zanemarljiva grožnja še vedno ni izzvenela. Nasprotno, pojavnost okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 se ponovno povečuje, tokrat z večjo pojavnostjo med mladimi, okužbe pa so si že utrle pot tudi v domove za starejše, med posameznike, ki jih z okužbo povzročena bolezen COVID najbolj ogroža. Epidemiologi z delom na terenu in pripravo celovitih ukrepov poskušajo preprečiti uresničitev slabega scenarija, za katerega se zdi, da v zadnjih dneh postaja resničnost.

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Poudarki današnje razprave na Brdu pri Kranju so za zdaj še neznanka, kajti srečanje se nadaljuje še v poznih nočnih urah. Kot je znano, je (bilo) govora tudi o poostritvi nadzorov glede izvajanja odrejene karantene; predstavniki ministrstva za zdravje so danes izdali skoraj 300 karantenskih odločb, v soboto in nedeljo pa 1260. Zaradi številnih anomalij, nastalih zaradi neupoštevanja teh odločb in zavajanja pri podatkih, s čimer so določeni posamezniki namerno ogrožali zdravje in življenje drugih, bodo inšpekcijski nadzori v prihodnje pogostejši in strožji, kot so bili doslej. 

Aktualni podatki namreč kažejo, da utegne naša država na rovaš nezrelega obnašanja posameznikov in skupin, ki zanikajo smiselnost in nujnost zaščitnih ukrepov, plačati bistveno večji davek, kot je kazalo v spomladanskih mesecih. Kako poskrbeti za zdravje najbolj ranljivih v času, ko so zaščitni ukrepi na račun egoističnega pogleda na svet, ki ne vidi dlje od iskanja osebnih koristi, postali odvečni balast, ki ga je »moderno« prezreti? 

Prevzemanje odgovornosti za zdravje in življenje številnih ...

S ponovno obveznim nošenjem maske v zaprtih javnih prostorih ne zganjamo panike, ampak pokažemo, da nam je mar za druge. Morda sami nismo v ogroženi skupini, a nikdar ne vemo, kakšne so zgodbe ljudi v naši bližini, s katerimi se srečujemo vsak dan oziroma občasno, toda redno ... Morda je vaša prodajalka ravno prebolela raka; morda vaš sodelavec zaradi avtoimunske bolezni jemlje zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema; morda je vaša sodelavka noseča, pa se še ni odločila za razkritje te skrivnosti; morda ima vaša frizerka doma težko bolnega otroka; morda ... S tem opozorilom slovenski mladi zdravniki trkajo na vest slehernika, da bi v času, ko utrip življenja močno zaznamuje koronavirus SARS-CoV-2, pomagal obvarovati zdravje in življenje številnih, ki jih okužbe z novim koronavirusom najbolj ogrožajo.

Zato je toliko bolj neverjetno, s kakšno brezobzirno lahkotnostjo nekateri posamezniki, ki imajo potrjeno okužbo in bi, če je njihovo obolenje takšno, da ne zahteva hospitalizacije, morali ostati v samoizolaciji, kažejo prav nedopusten odnos do varnosti in zdravja drugih. 

Primer suma storitve kaznivega dejanja

S takim primerom so se soočili v UKC Ljubljana, kjer je pred nekaj dnevi nujno pomoč zaradi bolečin v trebuhu poiskala 37-letna pacientka. Pokazalo se je, da je ženska prišla neposredno na urgenco kljub nedvoumnim navodilom, kako ravnati ob sumu na okužbo z novim koronavirusom – in kljub zavedanju, da je po vsej verjetnosti okužena, kajti tudi njenemu partnerju so pred nekaj dnevi potrdili okužbo (o tej možnosti je spregovorila šele po petih urah). Paru očitno ni bilo mar za zdravje drugih – ne tistih, ki so bili okužbi izpostavljeni na urgenci, niti sodelavcev okuženega, ki je okužbi navkljub hodil v službo.

UKC Ljubljana je proti obema podal prijavo zaradi suma kaznivega dejanja, zaradi namernega prenosa okužbe in ogrožanja zdravja drugih – policisti pa v kontekstu kazenske ovadbe zbirajo podatke za potrditev suma kršitev, za katere je po kazenskem zakoniku možna finančna ali zaporna kazen.

V UKC Ljubljana je pred nekaj dnevi nujno pomoč zaradi bolečin v trebuhu poiskala 37-letna pacientka. Pokazalo se je, da je ženska prišla neposredno na urgenco kljub nedvoumnim navodilom, kako ravnati ob sumu na okužbo z novim koronavirusom – in kljub zavedanju, da je po vsej verjetnosti okužena, kajti tudi njenemu partnerju so pred nekaj dnevi potrdili okužbo (o tej možnosti je spregovorila šele po petih urah). Paru očitno ni bilo mar za zdravje drugih – ne tistih, ki so bili okužbi izpostavljeni na urgenci, niti sodelavcev okuženega, ki je okužbi navkljub hodil v službo.

Izrazito slabšanje epidemiološke situacije na Balkanu in zavajanja

Po drugi strani je povedna epidemiološka situacija, ki se ne le pri nas, ampak tudi v drugih državah, zlasti na Balkanu, v zadnjem času izrazito poslabšuje, kar potrjuje tudi enormni porast izdanih odločb o obvezni 14-dnevni karanteni.

In ker pri upoštevanju teh odločb prihaja do zavajanj – v Mariboru je, denimo, zdravstveni inšpektorat ugotovil, da sta dve osebi ob prejetju karantenske odločbe navedli lažne osebne podatke in izmišljene podatke o lokaciji, kjer naj bi ostali v karanteni, prav tako dveh drugih oseb ni bilo mogoče najti na navedenem naslovu –, se bo nadzor nad izvajanjem karantene okrepil.

Navsezadnje so si okužbe ponovno utrle pot v domove za starejše (nekateri med njimi so ponovno zaprli vrata in onemogočili obiske), kjer pa v vmesnem, glede razvoja epidemije dokaj mirnem obdobju, še vedno niso dočakali sistemskih ukrepov, s katerimi bi bilo poskrbljeno, za hitro, učinkovito in varno osamitev obolelih.

In kako bo tokrat v domovih za starejše?

»Ministrstvo za zdravje kljub nenehnim opozorilom, da večina domov nima niti osnovnih pogojev za izvajanje popolne osamitve, ni zagotovilo ustrezne lokacije ali več lokacij za osamitev izven domov za starejše, ampak od njih še naprej zahteva vzpostavitev treh ločenih con, kar pa v večini primerov ni izvedljivo,« opozarja skupnost socialnih zavodov. 

Po oceni vodstev teh zavodov je zadrževanje obolelih s COVID-19 v jasnem neskladju z zakonodajo (zakon o nalezljivih boleznih, pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje) in predstavlja tudi kršitev pravic zdravih stanovalcev. Kot poudarja Denis Sahernik, vršilec dolžnosti sekretarja skupnosti, je ob pojavu okužb obolele treba nemudoma in brez odlašanja osamiti izven doma, kajti le tako je mogoče učinkovito zajeziti širjenje okužb, kakršnemu smo bili v nekaterih domovih priča v prvih mesecih epidemije. 

»Osamitev izven doma ne more biti predmet vsakokratnega zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije – potrebujemo sistemsko ureditev, ki bo takšno ukrepanje vnaprej predvidela, v vseh prizadetih domovih, in jim tako omogočila hitro odzivanje. Žal se je v aktualnem primeru pokazalo, da pristojnim takšnega načrta, ki bi vključeval tudi hitre kadrovske in druge okrepitve, ni uspelo pripraviti; prav tako niso zagotovili lokacije ali več lokacij z vso potrebno opremo in s strokovnimi ekipami, ki so nujne za učinkovito izvajanje popolne osamitve,« meni Sahernik.

Zavodi so sicer v skladu z zahtevo ministrstva za zdravje pripravili krizne načrte za ukrepanje ob pojavu okužb z novim koronavirusom, medtem ko odziva na zahtevane dokumente doslej še ni bilo. Sicer pa naj bi vlada z novim zakonodajnim paketom, o katerem teče razprava v državnem zboru, domovom za starejše namenila 31 milijonov evrov interventne pomoči za reševanje kadrovskih in drugih stisk.

Domove za starejše in ostale socialno-varstvene zavode naj bi zdaj, da bi olajšali sprejemanje učinkovitih ukrepov, razglasili za ogrožena območja.

Francija in Češka (brez Moravsko-šlezijske) spet na zelenem seznamu

Sicer pa bosta zaradi izboljšane situacije od jutri dalje ponovno na tako imenovanem zelenem seznamu epidemiološko varnih držav (vstop v Slovenijo brez omejitev in brez karantene) Francija in Češka, medtem ko Moravsko-šlezijska kot češka administrativna enota varnostnim pogojem še ni zadostila in tako ostaja na rumenem seznamu. 

Po prihodu v Slovenijo iz držav, ki so na tem seznamu, 14-dnevna karantena ni obvezna za slovenske državljane in za tujce, ki imajo pri nas stalno ali začasno prebivališče – seveda le v primeru, če se vračajo iz držav EU oziroma s schengenskega območja. Predložiti je treba dokazilo o lastništvu nepremičnine ali plovila, kjer so bivali, v primeru najema plovila je treba predložiti uradni seznam posadke, sicer pa je obvezna predložitev originalnega računa za plačilo nastanitve v državi, kjer so bivali oziroma letovali.

V primeru prejetja odločbe o karanteni pa se bo treba presoje o nujnosti samoizolacije tudi držati – in si ne več zatiskati oči pred resničnostjo, v kateri prihajajo do izraza ali pa se, nasprotno, razblinjajo v nič altruizem, človečnost in etika posameznika.

covid

 

Fotografiji: freepic

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

covid-19