Na kaj torej pred letošnjo sezono gripe opozarjajo zdravniki, specializirani za obravnavo otrok, nosečnic, starejših – skupin prebivalstva, ki so najbolj izpostavljene težki obliki prebolevanja gripe? O aktualnih izzivih in dognanjih na tem področju smo se pogovorili z izr. prof. dr. Miho Lučovnikom, porodničarjem, z doc. dr. Dašo Stupico, infektologinjo, ter z mag. Gregorjem Veninškom, vodjem Centra za geriatrično medicino. Izpostavljamo pa tudi strokovno mnenje pediatra Denisa Baša, ki v času, ko se res zgodnji začetek širjenja okužb z respiratornim sincicijskim virusom približuje vrhu, opozarja tudi na nevarnost gripe pri otrocih, mlajših od pet let. Ti zaradi resnih zapletov (zelo povišana telesna temperatura, dehidracija, težave z dihanjem, vročinski krči, nevrološki zapleti) nemalokrat potrebujejo zdravljenje v bolnišnici.
Trenutno je podobno pri okužbah z RSV, ki najbolj ogrožajo najmlajše; v pediatričnih ambulantah se vrstijo malčki, pri katerih je respiratorni sincicijski virus povzročil bronhiolitis, pri mnogih poslabšanje astme, oboleli malčki nemalokrat potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, zapleti so lahko zelo resni, podobno kot pri gripi.
Sicer pa Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo, ki deluje v sklopu Slovenskega zdravniškega društva, opozarja, da pri malčkih, mlajših od pet let, gripa lahko povzroči tudi bakterijske okužbe – pri tretjini obolelih pride do vnetja srednjega ušesa, pri desetih odstotkih se razvije pljučnica, med redkejšimi zapleti pa so, denimo, encefalitis (vnetje možganov) in drugi zapleti, ki so za malčka lahko tudi usodni.
»Podatki kažejo, da so otroci, mlajši od 5 let, pri prebolevanju gripe pogosto sprejeti v bolnišnico in kar polovica hospitaliziranih je bila sicer pred tem popolnoma zdravih. Zato je cepljenje proti gripi res zelo smiselno,« poudarja pediater. V sezoni gripe 2019/2020 so pri nas pediatri proti gripi cepili 367 otrok, mlajših od dveh let. »Lani smo jih cepili veliko več, vendar uradnih podatkov o skupnem številu otrok, ki smo jih pred zapleti pri prebolevanju gripe zaščitili s cepljenjem, še ni,« dodaja Baš.
Podatki kažejo, da so otroci, mlajši od 5 let, pri prebolevanju gripe pogosto sprejeti v bolnišnico in kar polovica hospitaliziranih je bila sicer pred tem popolnoma zdravih. Zato je cepljenje proti gripi res zelo smiselno.
Denis Baš, pediater, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu
Za gripo na letni ravni zboli od pet do deset odstotkov prebivalstva, lahko tudi več. Lani resda ni bilo niti enega laboratorijsko potrjenega primera gripe, vendar se je prav na ta račun, kot poudarja tudi predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) asist. Zoran Simonović, »povečal delež za okužbo dovzetnih oseb, predvsem otrok, ki se z gripo še niso srečali«.
Ker letos tako omejujočih ukrepov, kakršni so bili v veljavi lani, ne pričakujemo, bo po prepričanju asist. Simonovića, ki v sklopu mariborskega UKC vodi Enoto za obvladovanje bolnišničnih okužb, pojavljanje gripe tokrat povsem drugačno od lanskoletne izkušnje.
Lani pri nas ni bilo niti enega laboratorijsko potrjenega primera gripe, zato pa se je povečal delež za okužbo dovzetnih oseb, predvsem otrok, ki se z gripo še niso srečali.
asist. Zoran Simonović, predstojnik območne enote NIJZ Maribor, vodja Enoto za obvladovanje bolnišničnih okužb mariborskega UKC
Izr. prof. dr. Miha Lučovnik, vodja Enote za intenzivno nego nosečnic in porodnic, Ginekološka klinika ljubljanskega UKC
»Nosečnica s cepljenjem proti gripi, za katerega se lahko odloči v kateremkoli obdobju nosečnosti, zaščiti sebe in otroka«
Kot porodničar lahko omenim nekaj primerov. Lani zaradi vseh ukrepov ob epidemiji COVID-19 gripe pri nas praktično nismo imeli – vsako leto pred tem pa smo imeli pri nas, tudi v ljubljanski porodnišnici, nekaj zelo hudih zapletov pri prebolevanju gripe. V Sloveniji, ki ima sicer zelo nizko stopnjo maternalne umrljivosti, se je v preteklosti že zgodilo, da so nosečnice umrle zaradi z gripo povezanih zapletov med nosečnostjo. Zabeležili smo, žal, tudi primere, ko so umrli otroci – zaradi dihalne odpovedi nosečnic, ki smo jih sicer z intenzivnim zdravljenjem lahko rešili.
Gripa je bila vsako leto – do lani – bolezen, ki je v nekaterih primerih v obdobju nosečnosti vodila v zelo resne zaplete. In pri teh zapletih niso življenjsko ogrožene le nosečnice, ampak tudi otroci.
Kar se tiče porodničarjev, cepljenje svetujemo nosečnicam – vsem, ne glede na morebitne dodatne dejavnike tveganja, kajti nosečnost je že sama po sebi dovolj velik dejavnik tveganja. Gripa je bolezen, ki zaradi fizioloških sprememb v nosečnosti – tudi pri sicer zdravih, mladih nosečnicah – lahko poteka v bistveno težji obliki kot izven nosečnosti. Takih zapletov je v nosečnosti od 3- do 18-krat več – v primerjavi z enako starimi ženskami, ki niso noseče. In to ni le moje mnenje oziroma mnenje slovenskih porodničarjev, ampak nosečnicam zaščito s cepljenjem svetujejo praktično vsa strokovna združenja s področja porodništva po vsem svetu – vsem nosečnicam, ne glede na to, kako dolgo so noseče takrat, ko je epidemija gripe, tudi tistim, ki so v prvem tromesečju nosečnosti.
S tem, ko se nosečnice zaščitijo, pa zaščitijo tudi malčka, ki ga pričakujejo, kajne?
Ja, nosečnica s tem, da se cepi, otroka zaščiti na dva načina. Prvi način je ta, da zaščiti sebe. Po cepljenju je možnost, da bo prišlo do težkega poteka gripe, bistveno manjša; če v nosečnosti pride do res hude gripe z dihalno odpovedjo, je življenjsko ogrožen tudi otrok. Drugi način pa je ta, da se po cepljenju tvorijo protitelesa, ki prehajajo skozi posteljico – in tako je otrok zaščiten tudi v prvih mesecih življenja, ko sicer še ni cepljen. Po nekaterih podatkih je, če je bila mama cepljena proti gripi, ko je bila noseča, posledično pri otrocih v prvih šestih mesecih življenja kar do 40 odstotkov manj hospitalizacij zaradi gripe.
Imamo – in moram reči, da so do lanske sezone, ko je bilo nasploh zelo malo cepljenja proti gripi, številke iz leta v leto naraščale. To smo tudi porodničarji razumeli kot uspeh, kajti tudi mi smo spodbujali nosečnice k zaščiti s cepljenjem. V sezoni 2014/2015 se je, denimo, proti gripi pri nas cepilo manj kot 100 nosečnic, nakar se je to število stalno povečevalo in v sezoni 2019/2020 je bilo proti gripi cepljenih že več kot 700 nosečnic.
Tega ne znamo napovedati, je pa smiselno pričakovati, da bo potem, ko smo bili eno sezono praktično brez gripe in ni bilo navzkrižne imunosti – morda v naslednji sezoni, morda leto kasneje –, prišla tudi sezona hujše gripe. Tudi zato je bolje biti na varnejši strani in se cepiti.
»V Sloveniji, ki ima sicer zelo nizko stopnjo maternalne umrljivosti, se je v preteklosti že zgodilo, da so nosečnice umrle zaradi z gripo povezanih zapletov med nosečnostjo. Zabeležili smo, žal, tudi primere, ko so umrli otroci – zaradi dihalne odpovedi nosečnic, ki smo jih sicer z intenzivnim zdravljenjem lahko rešili.«
Doc. dr. Daša Stupica, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana
»Z ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa smo istočasno dosegli, da lani tudi virus gripe ni krožil med ljudmi«
Čeprav imamo zdaj morda vtis, da gripe ni več, da je ta bolezen izginila, pa to, seveda, ni res. Virusi influence še vedno krožijo po svetu – ne le, da bivajo v svojem naravnem, živalskem rezervoarju, ampak krožijo tudi med ljudmi. Res pa je, da je gripe bistveno manj – v lanski sezoni je pri nas pravzaprav sploh nismo zaznali, imeli nismo niti enega klinično potrjenega primera bolnika z gripo.
Kljub temu pa vemo, da je to virus, ki ostaja z nami – lahko samo čakamo, kdaj bo ponovno vzniknil, kdaj bo ponovno začel krožiti med nami, kajti to, da se lani s primeri gripe nismo srečevali, je bila posledica izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. In s temi ukrepi smo istočasno dosegli, da tudi virus gripe ni krožil med ljudmi. Iz minulih let pa vemo, da je enkrat, ko virus gripe zakroži med populacijo, gripa pogosta bolezen; v zimskih mesecih lahko zboli tudi do 20 odstotkov prebivalcev v določenih starostnih skupinah, predvsem otrok.
To je virus, ki je dobro prenosljiv, s katerim se lahko hitro okužimo in ki ga resnično večina ljudi preboli dobro, brez večjih posledic. Imamo pa skupine prebivalstva, pri katerih je ogroženost za težji potek bistveno večja – to so starejši od 65 let, ki, kot vemo iz preteklih izkušenj, potem polnijo bolnišnice, saj pri njih gripa lahko poteka v bistveno težji obliki, pri kateri je včasih nujna tudi obravnava v enoti za intenzivno zdravljenje. Infektologi in, seveda, tudi drugi zdravniki vidimo najtežje primere gripe, zato z našega zornega kota in zaradi številk – ne le slovenskih, ampak tudi svetovnih –, vemo, da je gripa resna bolezen, ki močno zviša bolezensko breme na ravni celotne populacije. K sreči je tako le v nekaj zimskih mesecih.
Cepivo najbolje deluje pri mladih, zdravih, ni pa tako dobro učinkovito, kot, denimo, cepivo proti COVID. Toda kljub nekoliko slabši učinkovitosti podatki vendarle jasno kažejo, da zagotavlja koristi: ljudje manj zbolevajo za gripo, če se odločijo za cepljenje. Pri mladih, kjer je mogoče pričakovati dokaj blag potek gripe, zaradi katere bo treba nekaj časa ostati doma, izostati od pouka ali od dela, je pričakovana korist cepljenja manjša kot pri ogroženi populaciji, ki ji preti gripa s težjim potekom. Zato cepljenje svetujemo za malčke, starejše od pol leta, zlasti pa to zaščito priporočamo najbolj ogroženim, med katerimi so prvenstveno starejši ljudje, ljudje s pridruženimi kroničnimi boleznimi in nosečnice. Čeprav se lahko okuži kdorkoli, so posamezniki iz omenjenih podskupin tisti, ki zaradi gripe lahko na koncu potrebujejo bolnišnično obravnavo – in pri njih je cepljenje najučinkovitejše, kajti korist je veliko veliko večja od potencialnega tveganja, ki se skoraj približa ničli.
»Cepljenje proti gripi svetujemo za malčke, starejše od pol leta, zlasti pa to zaščito priporočamo najbolj ogroženim, med katerimi so prvenstveno starejši ljudje, ljudje s pridruženimi kroničnimi boleznimi in nosečnice – in pri njih je cepljenje najučinkovitejše, kajti korist je veliko veliko večja od potencialnega tveganja, ki se skoraj približa ničli.«
Mag. Gregor Veninšek, vodja Centra za geriatrično medicino v sklopu Interne klinike ljubljanskega UKC, predsednik Združenja za geriatrično medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu
»Starejši ljudje so ponosni – tako, kot vsi ostali. In cepljenja so eden od načinov, kako lahko ohranijo samostojnost ...«
Seveda, vsa cepljenja koristijo ranljivejšim populacijam. Koristijo bodisi otrokom, ki jih s cepljenjem zaščitimo pred nalezljivimi otroškimi boleznimi, bodisi odraslim, ki jih morda zaščitimo z revakcinacijo proti tetanusu, ali starejšim, ki so multimorbidni (bodisi v dveh tretjinah bodisi v treh četrtinah, odvisno od tega, za katero starostno skupino gre), predvsem pa so krhki. Tudi če niso multimorbidni, so lahko krhki.
Krhkost ni onemoglost, krhkost ne pomeni, da ima človek več bolezenskih stanj, ampak pomeni le, da ima človek zmanjšane rezerve; karkoli bo v tem primeru preobremenilo telesni sistem, ima lahko fatalne posledice, bodisi za zdravje, za življenje, morda za mobilnost – ali pa bo predstavljalo »samo« res veliko breme za okolico, za bližnje.
Starejši ljudje so ponosni – tako, kot vsi ostali. In starejši ljudje nočejo biti v breme svoji okolici. To je eden izmed pomembnih argumentov, ki jih starejši tudi sami navajajo v anketah o tem, kaj si želijo od učinkovite zdravstvene oskrbe. Ohranjanje samostojnosti. In cepljenja so eden od načinov, kako lahko ohranijo samostojnost – ne dolgoročno, ampak kratkoročno. Da ne zbolijo, da s tem ne preobremenijo svojega krhkega sistema in da ne postanejo, pa čeprav samo začasno, odvisni od tuje pomoči in breme tistim, ki jih nočejo obremeniti.
Pa se vam zdi, da se starejši pri nas dovolj pogosto odločajo tudi za to zaščito?
Če govoriva o cepljenju proti bolezni COVID, ki je zelo aktualno, moram pritrditi – vsem dostopni podatki to potrjujejo. Tudi za gripo ti podatki obstajajo, žal pa smo v slovenskem prostoru vse generacijske skupine do cepljenja proti gripi zadržane bolj, kot bi to upravičevali kakršnikoli strokovni pomisleki.
Težko komentiram; dejstva povedo vse. Škoda je, da ne izkoristimo priložnosti, ki jih imamo. Vsi se osredotočamo na vprašanje, ali se bom cepil proti gripi in ne bom umrl, ali se bom cepil proti gripi in ne bom končal v bolnišnici – in tako naprej ... Pri opazovanju pojavnosti gripe in potrebe po podpori pri temeljnih življenjskih aktivnostih v določeni skupnosti pa je bilo jasno: z gripo je prišla odvisnost. Z gripo so prišli padci. Z gripo so prišla poslabšanja drugih bolezni. In verjetno je to ta »mehki argument«, ki bi mu veljalo prisluhniti: da je cepljenje proti gripi predvsem v krhki starejši populaciji res smiselno.
»S cepljenjem se starejši zaščitijo, da ne zbolijo, da s tem ne preobremenijo svojega krhkega sistema in da ne postanejo, pa čeprav samo začasno, odvisni od tuje pomoči in breme tistim, ki jih nočejo obremeniti ... Žal pa smo v slovenskem prostoru vse generacijske skupine do cepljenja proti gripi zadržane bolj, kot bi to upravičevali kakršnikoli strokovni pomisleki.«
Video pogovori in portreti Daše Stupice, Mihe Lučovnika in Gregorja Veninška: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
