Značka: javno zdravje

Značka: javno zdravje

Respiratorne okužbe, gripa

V »bazenu« virusov, ki lahko povzročijo hude akutne okužbe dihal, poleg virusov gripe in RSV pospešeno krožijo tudi koronavirusi, rinovirusi, adenovirusi – sezona respiratornih obolenj pa je še vedno v polnem zagonu

Sezona respiratornih obolenj je še vedno v polnem zagonu, pri čemer ne velja pozabiti, da so respiratorni virusi najpogostejši razlog za nastanek okužb in krivec za veliko število zapletov, hospitalizacij in tudi smrti. Tovrstne okužbe najbolj ogrožajo najmlajše in najstarejše, ki nimajo dovolj močnega imunskega sistema, nemalokrat tudi zaradi vsaj ene kronične bolezni, ki se na račun okužbe lahko zelo poslabša, zato zaradi zapletov pogosto potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, nemalokrat v enoti za intenzivno terapijo. Kako nevarne utegnejo biti respiratorne okužbe za bolnike s kroničnimi boleznimi, pa morda najbolj neposredno ilustrira podatek, po katerem je okužba z RSV pri, na primer, bolniku s krvnim rakom lahko v kar 80-odstotnem deležu usodna.

Varnost in kakovost

»Večina ljudi prej, preden se spametuje, potrebuje osebni stik z boleznijo, ki jih izuči«

Špela Šalamon je zdravnica, ki po vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih poteh vztrajno – tudi po tistem, ko je epidemija koronavirusa poniknila z zemljevida ukrepov, s katerimi naj bi sleherna družba poskušala čim učinkoviteje obvarovati zdravje prebivalstva – ozavešča o posledicah tovrstnih okužb, ki v človekovem organizmu puščajo neizbrisen odtis: pospešijo nastanek resnih kroničnih obolenj, povzročijo poškodbe organov in možganov, pri moških se, na primer, možnost za pojav erektilne disfunkcije poveča kar za šestkrat. Za lažjo predstavo: brez upoštevanja zaščitnih ukrepov in nošenja zaščitne maske se posameznik v povprečju okuži trikrat na leto; če je pri nekom do okužbe s koronavirusom prišlo že tretjič po vrsti, je tveganje za nastanek omenjenih posledic 38-odstotno, medtem ko je po deseti okužbi po projekcijskem modelu tveganje že 90-odstotno. Pa zavedanje o posledicah teh okužb v javnosti obstaja? Je bila sporočilnost stroke v tem smislu res tako nedvoumna, da se je vsakdo lahko zavestno odločil ravnati po svoji vesti, vedoč, da že blaga oblika covida, pri kateri simptomi sploh niso zaznavni, lahko povzroči krčenje možganov?

Presejalni programi

Rak materničnega vratu, ki je bil še pred nekaj desetletji drugi najpogostejši rak med Slovenkami, danes postaja vse redkejša bolezen

Če je bilo v Sloveniji še pred približno tremi desetletji odkrivanje raka materničnega vratu pozno in izidi zdravljenja posledično bistveno slabši, pa je rezultat celovitega prepleta učinkovitih preventivnih prijemov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh desetletjih, danes bistveno drugačen. Nekdaj drugi najpogostejši rak pri ženskah, ki so ga v visokem deležu odkrili šele, ko je bolezen že napredovala, danes postaja vedno redkejše bolezensko breme, predvsem pa prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti tudi s cepljenjem. Ob tokratnem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu (RMV), ki se začenja danes, se Slovenija lahko ponaša z res dobrimi rezultati.

Nosečnost

Nosečnica lahko z doslednim odrekanjem alkoholu malčka že pred prihodom na svet zaščiti pred nastankom prirojenih napak in okvar možganov, srca, ledvic, jeter, kosti pa tudi pred slabšo duševno razvitostjo

»Posledice izpostavljenosti otroka alkoholu prej, preden se je sploh rodil, se kažejo na več načinov – lahko pride do splava v času nosečnosti, do odmrtja plodu (otrok se rodi mrtev) ali do prezgodnjega rojstva. Lahko pa se rodi otrok s katero od motenj iz tako imenovanega spektra alkoholnih fetalnih motenj. To je krovni pojem, s katerim označujemo vse posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se raztezajo od blažjih vedenjskih, učnih motenj pa do najtežje oblike – fetalnega alkoholnega sindroma (FAS),« opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, specialistka javnega zdravja.

Presejalni programi

Presejalni program za raka prostate: pri moških z agresivno obliko bolezni, ki danes pridejo na pregled šele, ko ima bolezen že metastaze, bodo raka na prostati lahko odkrili že v začetni fazi

Rak prostate je bistveno drugačen od ostalih onkoloških obolenj. Pojavnost te bolezni je pogojena predvsem s starostjo, zato praktično ni moškega v pozni starosti, ki raka prostate ne bi imel – a zanj sploh ne ve, saj mu ne povzroča nobenih težav. Rak prostate napreduje zelo počasi, ogroža pa predvsem tiste moške, ki imajo večje tveganje za razvoj agresivnih oblik raka na prostati – ti nujno potrebujejo kakovostno in učinkovito zdravljenje. Odgovor na dilemo, kako te posameznike pravočasno diagnosticirati in jim pomagati prej, preden bolezen napreduje, smo dobili v teh dneh: v pripravi je nacionalni presejalni program za raka prostate, ki bo deloval na podoben način kot programi Zora, Dora in Svit. Novi program bo pri odkrivanju te bolezni uvedel nove prijeme.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaradi gripe ne umirajo le starejši, ampak tudi nosečnice in otroci ...

V začetku prihodnjega tedna se bo po Sloveniji začelo cepljenje proti gripi. Ker je jasno, da marsikdo v pojavnost gripe in posledično v smiselnost zaščite s cepljenjem v tem trenutku dvomi – med drugim tudi na račun lanskoletne izkušnje, ko gripe v Sloveniji praktično ni bilo –, zdravniki opozarjajo, da se gripa nikakor ni za vedno poslovila. Lani je izvajanje zaščitnih ukrepov, s katerimi smo sicer prednostno preprečevali širjenje epidemije SARS-CoV-2, zavrlo širjenje virusov influence, k »izginotju« gripe pa je pripomoglo tudi začasno zaprtje vrtcev in šol, ki so največji »bazen« za sezonsko širjenje gripe. Letos zapiranja družbe ne bo.

Ukrepi

Novi koronavirus v Sloveniji: prve tri uradno potrjene okužbe, zgrešene poteze, manjkajoči ukrepi in lokacije, kjer se je prvi oboleli v zadnjem času gibal

Vsaj nekateri podatki, ki jih je javnost pogrešala po sinočnjem sporočilu, da je v Sloveniji potrjena prva okužba z novim koronavirusom, so zdaj znani. Znano pa je tudi, da so bili pred poldnevom pozitivni rezultati še pri enem testu; vzorec so odvzeli osebi, ki je bila v stiku s sinoči hospitaliziranim pacientom. Do 18. ure so potrdili še tretjo okužbo. Strokovne službe so navezale stik s posamezniki, ki so bili v stiku s prvim pacientom. V veljavi ostajajo vsi protokoli, sprejeti za omejitev širjenja okužbe, ki pa jih bodo, kot je na popoldanski izjavi za medije poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, sproti nadgrajevali in jih posodabljali.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaščitne maske – da ali ne? Pot na Kitajsko – da ali ne?

Ko sva se danes z mag. Evo Grilc, specialistko javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pogovarjali o razsežnostih grožnje, ki jo na globalni ravni predstavlja novi koronavirus, je ta po podatkih ECDC zahteval 427 življenj (večinoma na Kitajskem). Do objave članka so se podatki spremenili: smrti je že 493. V Evropi je bila okužba s tem novim virusom, ki je za raziskovalce še vedno precejšnja neznanka, potrjena v 28 primerih, medtem ko je na globalni ravni laboratorijsko potrjenih 24.530 primerov okužbe z novim koronavirusom.

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.