Značka: pediatrija

Značka: pediatrija

Nujna stanja

Sepsa lahko v nekaj urah ugasne življenje. Kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati, predvsem pri novorojenčkih?

Sobotni družinski izlet v novembru leta 2015 se je iz nečesa lepega v samo nekaj urah spremenil v kalvarijo. Šestmesečni Marko je, ko se je družina iz Kranjske Gore vračala proti domu, dobil hude krče; takoj so odšli v zdravstveni dom na Metelkovi v Ljubljani, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so ocenili, da ima malček vročinske krče in staršem zagotovili, da mu bo kmalu bolje – deček pa je v isti noči umrl. Smrt je zakrivila meningokokna sepsa, bolezen z izredno hitrim in usodnim potekom, ki je Markovim staršem za vedno spremenila življenje.

Cepljenje

Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?

Invazivno meningokokno okužbo, ki najbolj ogroža dojenčke, mlajše od enega leta, je težko prepoznati, kar potrjuje tudi tragična izkušnja slovenjgraške družine. Mamica Anja in očka Matej sta zdaj javno spregovorila o tragični zgodbi, ki je zaznamovala njuni življenji, o težki preizkušnji, v kateri je meningokokni meningitis v manj kot 24 urah ugasnil življenje njunega dve leti starega Aneja. Bilo je pred štirimi leti, sredi avgusta, čeprav je poleti pojavnost te hude bolezni s hitrim in agresivnim potekom redka.

Ukrepi

Manjkajoči delček pri uvajanju dolgo pričakovanega elektronskega bolniškega lista – prezrto mnenje zdravniške stroke?

Uvedba elektronskega bolniškega lista bo, o tem ni dvoma, vsaj nekoliko pomagala sprazniti prenapolnjene čakalnice v ambulantah družinske medicine, poenostavitev postopkov bo zdravnikom zmanjšala breme, ki pritiska nanje po administrativni plati, zavarovancem pa bo olajšala dostop do potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Pa vendar se pri uvajanju te novosti zatika.

Ukrepi

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Med medicinskimi sestrami in zdravniki sicer še vedno vre, zaradi sistemskih krivic, ki otežujejo njihovo delo, vendar se zdi, da se zadeve vendarle malce umirjajo. Tako je danes 11 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma zamrznilo za 1. maja napovedane odpovedi delovnega razmerja, s čimer bi sicer sledili 23 kolegom iz Zdravstvenega doma Kranj, ki se jim odpovedni rok izteče konec maja. Zakaj odločitev, da namero o odpovedi zamrznejo do 1. junija? Zato, ker so na resornem ministrstvu ugodili njihovi zahtevi po zmanjšanju preobremenitev – z zmanjšanjem najvišje še dopustne kvote pacientov na 1895 glavarinskih količnikov.

Ukrepi

Od 32 dodatnih timov družinske medicine jih bo Ljubljana dobila pet, v Kranju, kjer je zaradi preobremenitev dalo odpoved 23 zdravnikov, pa jih bodo dobili tri

Da razmere v zdravstvu zahtevajo celovito in korenito ukrepanje, je jasno že dolga leta, vendar do bistvenih izboljšav ni prišlo, čakalne vrste pa se še naprej podaljšujejo. Minister za zdravje Aleš Šabeder je vodenje resornega ministrstva prevzel v obdobju kulminacije težav zlasti v osnovnem zdravstvu, ki najbolj očitno potrebuje revitalizacijo. Ukrepi so napovedani, iskanje rešitev se pospešeno nadaljuje. V tem kontekstu je upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na današnji seji sprejel sklep, ki naj bi zagotovil tako dolgo pričakovano okrepitev timov na primarni ravni.

Revolt

»Gospod predsednik vlade in gospod minister za zdravje, kako pa kaj zdravje otrok?«

Ali nameravate tudi pediatre prisiliti, da se bodo morali najprej odpovedati zdravljenju otrok – in s tem doseči, da bi jih lahko zdravili tako, kot si zaslužijo, so danes predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra v odprtem pismu vprašali pediatri, združeni v sekciji za primarno pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Pediatri so zaskrbljeni, ker v času, ko so vsa prizadevanja usmerjena v intenzivno reševanje razmer v družinski medicini, problemi primarne pediatrije in šolske pediatrije, ki niso nič manjši kot v drugih specialnostih v osnovnem zdravstvu, ostajajo pozabljeni.

Ukrepi

Tegobe slovenskega zdravstva, kdo vas bo odpravil?

Naša bralka, ki je na facebook strani zdravstvenega portala komentirala aktualno dogajanje v slovenskem zdravstvu, je povedala, da potrebuje nujen pregled žilja. Za lažjo predstavo, kaj v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema pomeni predikat »nujno«: gospa je za pregled naročena čez pol leta, za preiskavo bo morala doplačati 80 evrov. Spodbudno se zdi, da je minister za zdravje napovedal prepolovitev nevzdržno dolgih čakalnih dob do letošnjega septembra, torej čez dobrega pol leta. Pa je ta napoved uresničljiva, glede na že dolga leta nesanirane kadrovske probleme in tegobe slovenskega zdravstva, ki jim tudi finančne injekcije ne pomagajo kaj dosti?

Ukrepi

Sistem ne razpada, vzroka za alarm ni, pravi minister za zdravje. Pa to tudi v resnici drži?

Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?

Ukrepi

Birokratske določbe zakona o pacientovih pravicah, ki ženejo v obup tako zdravnike kot paciente, bodo vendarle spremenili

Pred letom dni ad hoc sprejete določbe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pripomogle k skrajšanju čakalnih dob, razbremenile preobremenjene zdravnike v osnovnem zdravstvu in zagotovile doslednejše in ažurnejše udejanjanje pravic pacientov, so že v izhodišču dobile slabo popotnico. Zdravniki so takrat odločevalce argumentirano opozarjali, da načrtovani prijemi ne bodo pripomogli k izboljšavam, vendar jim nihče ni prisluhnil. Razmere v osnovnem zdravstvu danes boleče potrjujejo upravičenost svaril. Na novo naložena administrativna bremena, v nekaterih delih povsem nedomišljena in nepotrebna, pa zdravnika, ki je zaradi njih prisiljen v komunikacijo z računalnikom, pri čemer mora slediti nenehno spreminjajočim se navodilom plačnika, dobesedno odvračajo od pacienta.

Ukrepi

(Zobo)zdravniki in medicinske sestre zasuti s papirologijo, za paciente vse manj časa, na vrata ordinacij trkajo inšpektorji in nadzorniki, zaslužkarji pa še naprej izčrpavajo sistem

Osnovnemu zdravstvu zaradi neustrezne kadrovske zasedbe in absolutne preobremenjenosti zdravnikov že nekaj časa grozi počasen in boleč razpad, ki bo prizadel predvsem paciente. V zadnjem obdobju so težave postale še resnejše, na kar so javno opozorili tako družinski zdravniki kot tudi pediatri, ginekologi in zobozdravniki, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ti morajo po novem, kljub temu, da za preglede in zdravljenje na primarni ravni napotnica ni potrebna, voditi e-naročilne knjige, zobozdravniki tudi čakalne knjige. Sistemskim zahtevam je treba zadostiti in izpolnjevati dodatne zadolžitve – kljub ambulantnemu delu, v katerem se v enem samem dnevu lahko zvrsti tudi po 70 ali 80 bolnikov. In kaj ta nova obveznost pomeni za paciente?