Ukrepi

(Zobo)zdravniki in medicinske sestre zasuti s papirologijo, za paciente vse manj časa, na vrata ordinacij trkajo inšpektorji in nadzorniki, zaslužkarji pa še naprej izčrpavajo sistem

Osnovnemu zdravstvu zaradi neustrezne kadrovske zasedbe in absolutne preobremenjenosti zdravnikov že nekaj časa grozi počasen in boleč razpad, ki bo prizadel predvsem paciente. V zadnjem obdobju so težave postale še resnejše, na kar so javno opozorili tako družinski zdravniki kot tudi pediatri, ginekologi in zobozdravniki, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ti morajo po novem, kljub temu, da za preglede in zdravljenje na primarni ravni napotnica ni potrebna, voditi e-naročilne knjige, zobozdravniki tudi čakalne knjige. Sistemskim zahtevam je treba zadostiti in izpolnjevati dodatne zadolžitve – kljub ambulantnemu delu, v katerem se v enem samem dnevu lahko zvrsti tudi po 70 ali 80 bolnikov. In kaj ta nova obveznost pomeni za paciente?

Organizacija

Dušan Baraga, splošni zdravnik in pediater iz Starega trga pri Ložu: »Človeku se zdi, da so nas porinili prav na dno in še malo nižje«

»Ne morem se več ukvarjati z norostmi naših politikov. Še tistih nekaj sekund, ki so ostale za pregled bolnika, naj bi zdaj porabil za detektivsko delo za ZZZS, kot njihov zavarovalniški agent,« ugotavlja Dušan Baraga, splošni zdravnik in pediater iz Zdravstvenega doma Cerknica. Danes se je v njegovi ambulanti zvrstilo 105 bolnikov, v ponedeljek 100, nikoli pa jih ne pregleda manj kot 80 na dan. Potem pa napoči čas za papirologijo, ki je je vedno več.

Reforma

Boleče izpovedi zdravnikov o tem, zakaj družinska medicina v Sloveniji na žalost ugaša

Zadnja seja skupščine zdravniške zbornice je izzvenela kot inscenacija dramskega dela z nepredvidljivim dramaturškim lokom, v katerem se je v nizu stanovskih pričevanj vsako naslednje zdelo še bolj boleče in prežeto s še manj upanja, dokler se zgodbe zdravnikov družinske medicine z vseh koncev Slovenije niso zlile v en sam vtis: družinska medicina res ugaša, pred našimi očmi. Nič kaj dosti bolje ni v primarni pediatriji in ginekologiji.

Cepljenje

Nalezljive bolezni še zdaleč niso izginile, lahko pa jih obdržimo na varni razdalji

Nalezljive bolezni so v času, ko cepljenja še ni bilo, kosile med ljudmi, zahtevale tisoče, stotisoče, včasih celo milijone življenj. Potem je prišlo cepljenje. Učinki so nedvoumni, posledice prav tako: črne koze so izkoreninjene, na stari celini otroške paralize že dolgo ni več, davica je redkost, steklina prav tako, saj jo je s cepljenjem mogoče preprečiti.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič: »Slovenski zdravstveni sistem je več kot očitno zastarel«

Prof. dr. Igor D. Gregorič kot srčno-žilni in torakalni kirurg že več desetletij živi in dela v ZDA; zadnjih šest let v bolnišnici Memorial Hermann Hospital, ki deluje v sklopu teksaške univerze, vodi oddelek za srčno kirurgijo in srčno popuščanje. V Sloveniji je vpet v aktivnosti za odpravo nevzdržnega in nedopustnega stanja, ki smo mu bili priča v primeru otroške srčne kirurgije.

Otroška srčna kirurgija

V Sloveniji se o kakovosti le govori, nihče pa tega ne jemlje resno!

Kar nekaj problemov se v slovenskem zdravstvu zdi nedotakljivih in nespremenljivih. Med njimi sta v zadnjem času v ospredju dva, eden je strokovni: otroška srčna kirurgija, drugi finančni: izsiljevalske cene medicinskih pripomočkov.

Otroška srčna kirurgija

Otroška srčna kirurgija: pobuda projektnega sveta za (nov) center odličnosti

Nepravilnosti v delovanju programa otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki ljubljanskega UKC in njihove posledice že dolgo pretresajo javnost. Ukrepi se vrstijo, a pot do željenega cilja – nesporne in celovite kakovosti in varnosti v skrbi za otroke, ki zaradi prirojene srčne napake potrebujejo kirurško zdravljenje – bo treba utrditi s še veliko dodatnimi, res trdno in pravilno umeščenimi tlakovci. Bo projektni svet pomagal najti pravo pot?