Ministrstvo za zdravje je ugodilo ključni zahtevi specialistov družinske medicine – zakoličenju 1895 glavarinskih količnikov kot zgornji meji za opredeljevanje pacientov, ki še zagotavlja kakovostno, celovito in varno obravnavo. Ta ukrep bo sprejet z aneksom številka ena k splošnemu dogovoru za to leto. Pomembno je, da – ne glede na turbulentne scenarije, ki so se nakazovali za osnovno zdravstvo – v resnici nihče od zavarovancev ne bo ostal brez izbranega zdravnika. Še naprej pa ostaja odprtih nemalo dilem – v ta sklop spadajo tudi očitki, češ da v ozadju aktualnega dogajanja tli želja po privatizaciji slovenskega zdravstva.
Na te očitke so se danes odzvali v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije z javnim pismom, ki so ga naslovili na predsednika države Boruta Pahorja, premiera Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra.
Zakaj se v zdravstvu gradijo objekti za javne zavode, ki stanejo 3000 evrov na kvadratni meter?
»Vedno znova se v slovenskih medijih in politiki omenja privatizacija zdravstva v smislu, da bi zdravniki svoje delo opravljali samostojno, kot samozaposleni ali v okviru svojega d. o. o.-ja. Ali je to res privatizacija zdravstva? Morebiti pa je privatizacija zdravstva to, da se preveč denarja, ki je skoncentriran v javnih, sicer pa v praksi državnih zavodih, porablja za nabavo predragih naprav in materialov! Da se gradijo objekti za javne zavode, ki stanejo 3000 evrov na kvadratni meter!« (se) v imenu združenja javno sprašuje njegov predsednik Igor Dovnik, pediater.
Združenje v odprtem pismu našteva številne ukrepe, s katerimi naj bi navidezno ohranjali zdravstva, v resnici pa ti prijemi le pospešujejo njegovo rušenje. »Ni morda edina resna privatizacija ta, da javne zavode za vsako ceno ohranjamo v nespremenjeni obliki praktično že 30 let? Ker na ta način povečujemo možnost korupcije preko raznoraznih dobaviteljev, investicij – in kjer bo njihova prodaja mogoča, ko se bo za to odločila politika,« opozarja Dovnik.
Ni morda edina resna privatizacija ta, da javne zavode za vsako ceno ohranjamo v nespremenjeni obliki praktično že 30 let? Ker na ta način povečujemo možnost korupcije preko raznoraznih dobaviteljev, investicij – in kjer bo njihova prodaja mogoča, ko se bo za to odločila politika.
Igor Dovnik, pediater, predsednik združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov
Očitki, za katerimi se skriva kapital?
Ob tem dodaja, da je privatizacija zdravstva besedna zveza, ki jo uporabi določen del politike, za katerim se skriva (zainteresirani) kapital, »vsakič, ko zdravniki javnost seznanijo z določeno problematiko. Na nekatere probleme tako opozarjamo že več kot 15 let. Zdravstvo pa tone čedalje globlje, ker politika ne naredi nič konkretnega – tudi ko postane jasno, da je težavo z obstoječim sistemom nemogoče odpraviti.«
Na nekatere probleme opozarjamo že več kot 15 let. Zdravstvo pa tone čedalje globlje, ker politika ne naredi nič konkretnega – tudi ko postane jasno, da je težavo z obstoječim sistemom nemogoče odpraviti.
Igor Dovnik poskuša omenjeni politični trojici naliti čistega vina glede terminologije javnega zdravstva: »Javno zdravstvo pomeni, da je javno dostopno – in to bi moralo postati. Problem je, ker ZZZS deluje po načelu planskega gospodarstva in izvajalcem, s katerimi ima pogodbo, predpiše, koliko in kaj lahko naredijo. Ali z drugimi besedami: vsako leto v splošnem dogovoru pove, koliko bodo oziroma so ljudje lahko bolni. ZZZS je institucija, ki deluje nad državo in njenimi pravili, upravlja pa s tremi milijardami evrov.«
Problem je, ker ZZZS deluje po načelu planskega gospodarstva in izvajalcem, s katerimi ima pogodbo, predpiše, koliko in kaj lahko naredijo. Ali z drugimi besedami: vsako leto v splošnem dogovoru pove, koliko bodo ljudje lahko bolni.
Rezultati centralnega planiranja: čakalne vrste, korupcija, birokratizacija, obsesivni nadzor ...
Po Dovnikovi oceni so »rezultati centralnega planiranja (ZZZS) v ekonomiji znani: pomanjkanje in čakalne vrste, ustvarjanje rent in korupcija, birokratizacija in obsesivni nadzor, iskanje načinov za delo mimo sistema, neučinkovita alokacija virov ... Vse to so značilnosti našega trenutnega zdravstvenega sistema. Državljani in pacienti si zaslužimo veliko več.«
Kakšni naj bodo torej ukrepi, ki bi pripomogli k izboljšanju razmer v zdravstvu? »Politika mora pacientom zagotoviti javno in solidarno dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ko jih potrebujemo. Obstoj državnega zdravstva, ki ga nekateri razumejo kot javno zdravstvo, pa pomeni capljanje na mestu in nadaljnji razpad sistema,« dodaja Dovnik.
Po njegovem prepričanju je treba prisluhniti zdajšnjim apelom k ukrepanju in v zdravstvu zagotoviti ustrezne(jše) delovne pogoje, kajti »brez tega lahko izobrazimo na tisoče in tisoče zdravstvenih delavcev, pa bodo vsi odšli – v tujino, v bolniško ali celo v smrt.«
Politika mora pacientom zagotoviti javno in solidarno dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ko jih potrebujemo. Obstoj državnega zdravstva, ki ga nekateri razumejo kot javno zdravstvo, pa pomeni capljanje na mestu in nadaljnji razpad sistema.
Se bodo naslovniki odprtega pisma odzvali na iztočnice glede privatizacije zdravstva in anomalij v sistemu?
 |
 |
 |
Borut Pahor, Marjan Šarec in Aleš Šabeder (fotografije iz arhiva)
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
