Značka: Aleš Šabeder

Značka: Aleš Šabeder

Ukrepi

»Čim glasneje zahtevajte svoje pravice!« svetuje Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje

Dobrih 14 mesecev je minilo, odkar je Samo Fakin predčasno odstopil z mesta ministra za zdravje. Če se to ne bi zgodilo, bi (po njegovih napovedih) do letošnjega septembra čakalne vrste v našem zdravstvu povsem odpravili – v resnici pa so se te še dodatno podaljšale, v zadnjem času tudi na račun spremenjenega načina dela zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije novega koronavirusa. In to nikakor ni edini problem, s katerim se danes spopadajo tako zdravstvo kot politika in pravzaprav tudi vse slovenstvo.

Ukrepi

Zakaj življenje pri nas še dolgo ne bo več tako, kot je bilo pred današnjo razglasitvijo epidemije novega koronavirusa?

Ker se razmere, povezane s širjenjem okužb s koronavirusom, v Sloveniji drastično spreminjajo, je bila danes, deveti dan od potrditve prve okužbe, pri nas razglašena epidemija. S tem se prižiga zelena luč za aktiviranje državnega načrta zaščite in reševanja zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2. Ukrepi, ki bodo sledili v prihodnjih dneh, bodo radikalni. Najbolj bistveno je, da bi vsak med nami, če je le mogoče, prihodnjih 14 dni ostal doma; če to ni mogoče, pa naj bi se vsakdo čim bolj izogibal gibanju na javnih mestih in v javnih prostorih. Šole, vrtci in fakultete bodo vrata zaprli v ponedeljek, velja pa priporočilo, naj vsi, ki to lahko zagotovijo, za domače varstvo otrok poskrbijo že jutri.

Ukrepi

Novi koronavirus: kaj sledi zaprtju prve osnovne šole in odločitvi, da se meja z Italijo ne zapre

Vlada je sinoči sprejela odločitev, da v sklopu obvladovanja novega koronavirusa meje z Italijo ne bo zaprla, ampak zgolj omejila možnost prehodov čez mejo – je pa, denimo, vsem potnikom, ki prihajajo iz Italije, vstop v državo danes prepovedala Avstralija. Pri nas bo na meji s sosednjo državo po novem delovalo šest prehodov oziroma tako imenovanih kontrolnih točk: Rateče, Robič, Vrtojba, Škofije, Krvavi potok in Fernetiči, vse ostale mejne prehode bodo zaprli; sklep o tem začne veljati danes, začetek izvajanja pa je predviden (šele) v roku petih dni. Tranzitni promet iz Italije se bo odvijal nemoteno. Zaradi okužbe, ki so jo potrdili pri eni od učiteljic v Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku, je šola do nadaljnjega zaprta. V UKC Ljubljana je trenutno s koronavirusom SARS-CoV-2 okuženih pet zaposlenih (v glavnem gre za vodstveni kader) na ginekološki kliniki, eden na stomatološki kliniki, v preverjanju pa je tudi vzorec odvzetega brisa zaposlenemu na nevrološki kliniki. Izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih programov je do nadaljnjega ukinjeno, kader bodo prerazporedili oziroma preusmerili v preprečevanje širjenja bolezni COVID-19.

Ukrepi

Novi koronavirus: zaprtje meje z Italijo – sorazmeren ali prepozen ukrep?

Slovenija se je danes v sklopu ukrepov za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom vendarle odločila za zaprtje meje z Italijo (za potniški promet), ki je sicer zaradi nezadržnega širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 že pred tem razglasila karanteno za vso državo, vendar italijanski državljani kljub temu še naprej nemoteno prihajajo v Slovenijo – v restavracije, po nakupih, na rekreacijo ali v igralnice, ki pa so zaradi priporočenih zaščitnih ukrepov prav tako začasno zaprle vrata. V Italiji, kjer je doslej zaradi okužb (več kot 10.000) umrlo že 464 ljudi (po zadnjih podatkih ECDC), so zaprli vse izobraževalne ustanove. Pri nas vrtci in šole za zdaj še ostajajo odprti.

Ukrepi

»Dragi Slovenci, bodite pametnejši od oblasti!«

Mladi zdravniki Slovenije so že včeraj s pozivom »Dragi Slovenci, bodite pametnejši od oblasti!« pozvali k doslednemu upoštevanju (samo)zaščitnih ukrepov, kajti le tako bo mogoče res učinkovito preprečiti širjenje te okužbe. Končno je po odločnejših ukrepih posegla tudi vlada. Planica in Vitranc bosta zaradi novega koronavirusa tokrat ostala brez gledalcev, kajti po sklepih, sprejetih na današnji seji sveta za nacionalno varnost, se bodo vse športne prireditve in drugi dogodki na prostem z več kot 500 udeleženci odvijali brez gledalcev. Odredba, po kateri je enaka omejitev že v soboto začela veljati za kulturne in druge dogodke v zaprtih prostorih, se z jutrišnjim dnem spreminja; če bo število udeležencev večje od 100, bodo dogodki odpovedani oziroma prestavljeni na drug termin. Na kopenski meji med Slovenijo in Italijo bo uveden nadzor za pregled potnikov, na letališču Jožeta Pučnika na Brniku bodo potnikom, ki bodo pripotovali v Slovenijo, začeli meriti telesno temperaturo. Zapiranje vrtcev in šol v Sloveniji za zdaj po oceni sveta za nacionalno varnost še ni potrebno, je pa, denimo, univerza na Primorskem do nadaljnjega odpovedala vsa predavanja.

Ukrepi

Koronavirus: epidemiološka situacija se je od včeraj do danes močno spremenila, zato so končno vendarle v pripravi radikalnejši ukrepi, med prvimi je odpoved nocojšnjega koncerta Andree Bocellija

Tišina, ki se je v povezavi s podatki o pojavnosti in širjenju novih primerov okužb z novim koronavirusom pri nas vlekla zadnjih 24 ur, je danes odjeknila močno, a tudi pričakovano: tudi pri nas bo uvedena prepoved vseh večjih prireditev in prireditev v zaprtih prostorih. Pravočasno ali prepozno? Sklep, ki je še v pripravi, je bil objavljen danes in velja od 19. ure dalje. Že pred tem je bilo znano, da nocojšnjega koncerta slavnega tenorista Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah ne bo, kar se tiče Planice, pa je med verjetnejšimi scenariji ta, da se bo svetovni pokal v smučarskih poletih odvijal brez gledalcev.

Ukrepi

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Ukrepi

Področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja je pred pomembnimi pretresi. In kje v tej zgodbi s(m)o zavarovanci?

Področje zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji pred pomembnimi pretresi, začenši z načrtovano ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja pa vse do nujne prevetritve v obveznem zavarovanju, ki mu je pri načrtovanju in predlaganju ukrepov politika v zadnjih letih nemalokrat poskušala pristriči krila. In kje s(m)o v tej zgodbi zavarovanci oziroma pacienti?

Ukrepi

Kako tlakovati pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji – če deluje na Finskem, zakaj ne bi tudi v Sloveniji?

Prav vse (politične) odločitve so povezane z zdravjem. In vsi z zdravjem povezani ukrepi dokazano vplivajo tudi na gospodarstvo, na rast in razvoj družbe pa tudi vsakega posameznika. Zato bi prav vsaka država z usmerjenimi naložbami lahko bistveno izboljšala zdravstveno sliko prebivalstva in istočasno zmanjšala vedno težje obvladljive stroške, s katerimi se spopadajo zdravstveni sistemi. Se vam te trditve zdijo znane, ničkolikokrat ponovljene? Morda je res tako – toda finska združenja bolnikov so s konkretnimi primeri pokazala in dokazala, da ne gre le za prazne floskule, ampak za prijeme, ki lahko tlakujejo pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji, dvema pojmoma, ki pretresata rigidne politične prijeme in prinašata dobre obete na področjih, ki sodobni družbi povzročajo »sive lase«. Tudi o tem je tekla beseda na pravkar končanem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG).

Starejši

Zakaj starejši za politiko še vedno niso prioriteta? Kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše?

Jutri je mednarodni dan starejših in če kdaj, se prav ob tej priložnosti velja vprašati, kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše, pa naj bo to z vidika zagotavljanja zmogljivosti – kadrovskih, prostorskih in finančnih – ali pa z zornega kota sistemskih ukrepov, ki jih, kot je znano, onemogoča dolgotrajno nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. V zgornji primerjavi pa ne gre le za metaforo, ampak za stanje, ki preprosto ni dopustno.