Značka: Aleš Šabeder

Značka: Aleš Šabeder

Ukrepi

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Zdravstvena politika v zadnjih desetih letih ni imela vizije – nasprotno, politiki so, kar se tiče zdravstva, gostobesedni le pred volitvami, ko obljubljajo, da bodo rešili vse nakopičene probleme, potem pa ne naredijo ničesar. V smislu (re)vizije te dolgoletne resničnosti in njenih posledic je bil v video intervjuju za zdravstveni portal zelo neposreden predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Po njegovem prepričanju je aktualna kriza Zdravstvenega doma Kranj le vrh ledene gore nakopičenih problemov v slovenskem zdravstvu. In kako Kuštrin ocenjuje nevzdržni položaj, v katerem so se zaradi politične indolentnosti in aktualnega revolta zdravnikov, specialistov splošne in družinske medicine, znašli pacienti?

Ukrepi

Revolt družinskih zdravnikov se nadaljuje

Revolt zdravnikov ostaja aktualen. In akuten. Trenutno to velja predvsem za družinsko medicino, vendar se val, ki v zadnjem času vse bolj odločno in za zdaj le delno uspešno buta ob sistemske čeri, ne umirja, ampak se počasi in vztrajno širi – kljub razdvojenim mnenjem v javnosti, kjer so še vedno pogosti medklici v smislu, kaj bi zdravniki sploh radi. Družinski zdravniki so se tokrat postavili na okope, ker imajo dovolj sistemskih absurdov, ki jim jemljejo čas, namenjen pacientom. »Pacienti«, ki se oglašajo po socialnih omrežjih, pa jim, v veliki večini, te ukrepe oporekajo, češ da so le krinka za načrtovano privatizacijo. Take trditve so plehke in prazne, zlasti, če vemo, da pred načrtovano »privatizacijo« svari celo nekdanji minister za zdravje, prav isti, ki je pred leti presodil, da je treba izrazito zmanjšati vpis na medicinsko fakulteto. Kaj je torej v tej zgodbi res in kaj ne?

Ukrepi

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Med medicinskimi sestrami in zdravniki sicer še vedno vre, zaradi sistemskih krivic, ki otežujejo njihovo delo, vendar se zdi, da se zadeve vendarle malce umirjajo. Tako je danes 11 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma zamrznilo za 1. maja napovedane odpovedi delovnega razmerja, s čimer bi sicer sledili 23 kolegom iz Zdravstvenega doma Kranj, ki se jim odpovedni rok izteče konec maja. Zakaj odločitev, da namero o odpovedi zamrznejo do 1. junija? Zato, ker so na resornem ministrstvu ugodili njihovi zahtevi po zmanjšanju preobremenitev – z zmanjšanjem najvišje še dopustne kvote pacientov na 1895 glavarinskih količnikov.

Ukrepi

Od 32 dodatnih timov družinske medicine jih bo Ljubljana dobila pet, v Kranju, kjer je zaradi preobremenitev dalo odpoved 23 zdravnikov, pa jih bodo dobili tri

Da razmere v zdravstvu zahtevajo celovito in korenito ukrepanje, je jasno že dolga leta, vendar do bistvenih izboljšav ni prišlo, čakalne vrste pa se še naprej podaljšujejo. Minister za zdravje Aleš Šabeder je vodenje resornega ministrstva prevzel v obdobju kulminacije težav zlasti v osnovnem zdravstvu, ki najbolj očitno potrebuje revitalizacijo. Ukrepi so napovedani, iskanje rešitev se pospešeno nadaljuje. V tem kontekstu je upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na današnji seji sprejel sklep, ki naj bi zagotovil tako dolgo pričakovano okrepitev timov na primarni ravni.

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Revolt

»Gospod predsednik vlade in gospod minister za zdravje, kako pa kaj zdravje otrok?«

Ali nameravate tudi pediatre prisiliti, da se bodo morali najprej odpovedati zdravljenju otrok – in s tem doseči, da bi jih lahko zdravili tako, kot si zaslužijo, so danes predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra v odprtem pismu vprašali pediatri, združeni v sekciji za primarno pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Pediatri so zaskrbljeni, ker v času, ko so vsa prizadevanja usmerjena v intenzivno reševanje razmer v družinski medicini, problemi primarne pediatrije in šolske pediatrije, ki niso nič manjši kot v drugih specialnostih v osnovnem zdravstvu, ostajajo pozabljeni.

Ukrepi

Lili Gantar Žura, direktorica ZD Kranj: »Zakaj je kar 23 zdravnikov dalo odpoved? Zato, ker je družinska medicina večino časa le še tekoči trak!«

Razlogi, zaradi katerih je kar 23 zdravnikov splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu kranjskega zdravstvenega doma, s 1. aprilom dalo odpoved, so resni. In niso finančne narave. Direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura je v video pogovoru za zdravstveni portal pojasnila ozadje zdajšnjega dogajanja, zahteve zdravnikov, ki morajo biti uresničene, če naj bi zdravniki odpovedi umaknili pred koncem maja, ko se izteče odpovedni rok – in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bodo zdaj resnično preobremenjeni zdravniki lahko bolnikom spet zagotavljali kakovostno, varno, celovito in ažurno zdravljenje. Če do tega ne bo prišlo, bo na širšem območju Kranja približno 45.000 pacientov ostalo brez izbranega zdravnika. In to ne bi bilo nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva.

Ukrepi

Napovedi so se uresničile: 1. aprila je 23 zdravnikov iz zdravstvenega doma v Kranju dalo odpoved

Ne, ne gre za prvoaprilsko šalo – specialisti splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu Zdravstvenega doma Kranj, so danes uresničili napovedi. Kar 23 od skupno 34 zdravnikov se je odločilo za odpoved delovnega razmerja, zaradi preobremenjenosti, ki jo je letošnji splošni dogovor – ta določa (pogoje za) razdelitev finančne pogače za zdravstvene storitve in programe – le še dodatno povečal. Zdravniki, vedno bolj zasuti tudi z administrativnimi opravili, za katera bi po njihovem prepričanju morale poskrbeti strokovne službe plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), tega preprosto ne zmorejo več. In kaj takšna odločitev pomeni za dejavnost kranjskega zdravstvenega doma, za paciente? Brez izbranega zdravnika bi konec maja oziroma v začetku junija, ko se izteče odpovedni rok, lahko ostalo več kot 40.000 zavarovancev, ki živijo na območju Kranja, Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Naklega, kar ne pomeni nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva. Vsaj na Gorenjskem.

Ukrepi

Bo ministru Šabedru v kratkem uspelo dokončno potopiti osnovno zdravstvo?

Za ponedeljek, 1. aprila, je več kot dvajset zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj napovedalo odpoved delovnega razmerja. In pri tej odločitvi vztrajajo, kajti v obstoječih razmerah njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno. Z za danes predvidenim srečanjem z ministrom za zdravje, na katerem naj bi poskušali priti do dogovora za ureditev delovnih pogojev, v katerih zdravnikom preprosto zmanjkuje časa za paciente, ne bo nič – razloge za to smo na zdravstvenem portalu podrobno predstavili že včeraj. Krivo je bilo pogojevanje ministra, ki se je želel pogovoriti samo z zdravniki, medtem ko se z njihovimi sindikalnimi zastopniki ni hotel sestati. Zdravniki na tak pristop niso pristali.

Ukrepi

Prvi rdeči karton za novega ministra za zdravje, na drugi strani pa konkretni predlogi za izhod iz krize javnega zdravstva

Zdravniki, zobozdravniki in drugi strokovnjaki, ki delajo v zdravstveni sferi, se v razmerah, v kakršnih deluje naše zdravstvo, vse prepogosto znajdejo v situaciji, ko bolnikom ne morejo zagotoviti vsega, k čemur jih zavezuje Hipokratova prisega in kar so zapisali v Kodeks medicinske etike in deontologije. Pomanjkanje časa za ustrezno strokovno in etično obravnavo bolnikov ter nesprejemljivo dolge čakalne dobe na preglede, diagnostiko in zdravljenje sta le dve od ovir, ki onemogočajo pravočasno, kakovostno in varno zdravljenje – in slovenski zdravniki na prepočasno, anemično iskanje izhoda iz krize ne nameravajo več pristajati. Le dan po imenovanju novega ministra za zdravje, ki je danes od zdravnikov družinske medicine dobil prvi rdeči karton, so na skupščini zdravniške zbornice soglasno odločili, da dokument z močno sporočilnostjo – deklaracijo za izhod iz krize javnega zdravstva, pošljejo vladi in resornemu ministru.