Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Zdravstvena politika v zadnjih desetih letih ni imela vizije – nasprotno, politiki so, kar se tiče zdravstva, gostobesedni le pred volitvami, ko obljubljajo, da bodo rešili vse nakopičene probleme, potem pa ne naredijo ničesar. V smislu (re)vizije te dolgoletne resničnosti in njenih posledic je bil v video intervjuju za zdravstveni portal zelo neposreden predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Po njegovem prepričanju je aktualna kriza Zdravstvenega doma Kranj le vrh ledene gore nakopičenih problemov v slovenskem zdravstvu. In kako Kuštrin ocenjuje nevzdržni položaj, v katerem so se zaradi politične indolentnosti in aktualnega revolta zdravnikov, specialistov splošne in družinske medicine, znašli pacienti?

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«
»V zadnjih 20 letih smo ničkolikokrat povedali, da ne sindikat Fides ne zdravniška zbornica, katere član sem tudi sam, nimata prav nobenih želja po privatizaciji zdravstva – zavzemamo se za uspešen, učinkovit, predvsem pa dostopen zdravstveni sistem,« poudarja Konrad Kuštrin, specialist anesteziologije z reanimatologijo, predsednik (zobo)zdravniškega sindikata Fides. Fotografije: Diana Zajec

»Absolutno odgovornost za nastalo stanje morajo prevzeti vsi zdravstveni ministri in vse vlade v zadnjem desetletju,« je prepričan Konrad Kuštrin, predsednik (zobo)zdravniškega sindikata Fides. Ob vse pogostejših namigovanjih, češ da gre pri revoltu zdravnikov, ki so se uprli vedno novim obremenitvam, saj te onemogočajo kakovostno in varno oskrbo pacientov, v resnici za težnjo po privatizaciji zdravstva, pa Kuštrin poudarja: »V zadnjih 20 letih smo ničkolikokrat povedali, da ne sindikat Fides ne zdravniška zbornica, katere član sem tudi sam, nimata prav nobenih želja po privatizaciji zdravstva – zavzemamo se za uspešen, učinkovit, predvsem pa dostopen zdravstveni sistem; od vlade in državnega zbora je odvisno, v kakšni meri in na kakšen način ga bo spreminjala.«

Napovedani odhod več kot polovice zdravnikov, ki delajo v sklopu kranjskega zdravstvenega doma in pokrivajo območje Šenčurja, Naklega, Kranja, Jezerskega, Cerkelj in Preddvora, Kuštrin vidi kot »korak iz obupa, kajti če se ne bi odločili za to potezo, ne javnost ne politika ne bi imeli posluha za nastale probleme, na katere smo zdravniške organizacije sicer že dolgo opozarjale. V konkretnem primeru gre za gašenje majhnega požara, ki bo verjetno uspešno pogašen, ne gre pa za reševanje celotnega zdravstva.«

V primeru Zdravstvenega doma Kranj gre za gašenje majhnega požara, ki bo verjetno uspešno pogašen, ne gre pa za reševanje celotnega zdravstva.

Vendar se, kot ugotavlja Konrad Kuštrin, slovenski politiki »očitno ne upajo soočiti z resnico. Nekdanji premier Miro Cerar zdravniških organizacij ni hotel sprejeti kar dve leti – in isto lahko rečem za novega predsednika vlade Marjana Šarca. Zdravniške organizacije smo mu dvakrat želele pojasniti nastali problem, ki se ne tiče le zdravstvenega resorja, ampak tudi resorjev za javno upravo in za finance, vendar nas ni hotel sprejeti. To je ignoranca stroke. Povsem očitno je, da ne zna in ne ve, kako pristopiti k reševanju problemov – oziroma tega preprosto noče narediti.«

Konrad Kuštrin

Slovenski politiki se očitno ne upajo soočiti z resnico.

Nekdanji premier Miro Cerar zdravniških organizacij ni hotel sprejeti kar dve leti – in isto lahko rečem za novega predsednika vlade Marjana Šarca.

Zdravniške organizacije smo mu dvakrat želele pojasniti nastali problem, ki se ne tiče le zdravstvenega resorja, ampak tudi resorjev za javno upravo in za finance, vendar nas ni hotel sprejeti. To je ignoranca stroke.

Po drugi strani pa se v javnosti pojavljajo resne kritike zdravništva, v tem trenutku predvsem specialistov splošne in družinske medicine, po odpovedih delovnega razmerja, pri katerih se odpovedni rok počasi, a vztrajno bliža koncu, se vrstijo ugibanja o skritih namenih in namerah. »Ti očitki so povsem neverodostojni, zlasti glede privatizacije. Motivi za tako preusmerjanje pozornosti so različni – jasno pa je, da bi si politika z lažnimi izjavami in izkrivljanjem slike rada oprala roke. Vendar si slovenska politika rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Očitki so povsem neverodostojni, zlasti glede privatizacije. Motivi za tako preusmerjanje pozornosti so različni – jasno pa je, da bi si politika z lažnimi izjavami in izkrivljanjem slike rada oprala roke.

Kakšno je torej v zdajšnji situaciji sporočilo pacientom, ki pa so upravičeno zaskrbljeni in razburjeni?

»Zadnji čas je, da pacienti spoznajo, da smo zdravniki v resnici njihov edini odvetnik. Izobraževali smo se za to, prisegli za to – in absolutna večina zdravnikov dela izključno v dobro zdravja vsakega posameznega pacienta.«

Konrad Kuštrin

Zadnji čas je, da pacienti spoznajo, da smo zdravniki v resnici njihov edini odvetnik.

Izobraževali smo se za to, prisegli za to – in absolutna večina zdravnikov dela izključno v dobro zdravja vsakega posameznega pacienta.

Ob tem predsednik sindikata Fides še pove, da imajo v njihovem delovnem okolju, torej v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, prizadevanja zdravnikov za izboljšave in spremembe, ki so nujne, absolutno podporo medicinskih sester – in obratno. 

Po drugi strani pa »na ravni organizacij sodelovanja ni – sindikatu delavcev v zdravstveni negi smo ponudili roko pred približno letom dni, a odziva ni bilo, kar je slabo za zdravstveni sistem in za medicinske sestre. Naj ponovim, kar sem povedal že neštetokrat: srednje medicinske sestre so po mojem trdnem prepričanju najbolj ponižan poklic v tej državi. Ponižali so jih njihovi predstavniki – sestrska sindikat in zbornica –, celo naziv so jim vzeli, tudi za njihove plače naredijo bore malo. Fides je kot zdravniški sindikat v tem primeru nemočen.«

Konrad Kuštrin

Srednje medicinske sestre so po mojem trdnem prepričanju najbolj ponižan poklic v tej državi.

Ponižali so jih njihovi predstavniki – sestrska sindikat in zbornica –, celo naziv so jim vzeli, tudi za njihove plače naredijo bore malo.

Sicer pa je slovensko zdravstvo v tem trenutku po prepričanju Konrada Kuštrina mogoče označiti kot »tragedijo zmešnjav, kajti ob velikem nezadovoljstvu in apatiji zdravstvenega osebja, predvsem pa nosilcev zdravstvene dejavnosti, torej zdravnikov, so pacienti v dosti slabšem položaju, kot bi bili sicer. Ko gledam politike, poslušam njihove izjave in opazujem, kako se lotevajo 'reševanja' problemov v zdravstvu, pa se mi zdi, da bo samo še slabše.«

Konrad Kuštrin

Slovensko zdravstvo je v tem trenutku mogoče označiti kot tragedijo zmešnjav. 

Ob velikem nezadovoljstvu in apatiji zdravstvenega osebja, predvsem pa nosilcev zdravstvene dejavnosti, torej zdravnikov, so pacienti v dosti slabšem položaju, kot bi bili sicer.

Ko gledam politike, poslušam njihove izjave in opazujem, kako se lotevajo 'reševanja' problemov v zdravstvu, se mi zdi, da bo samo še slabše.

 

Poudarki iz video intervjuja:

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani. 

 



Dr. Zdenka Čebašek – Travnik: »Zdravniki zastavljajo lastno socialno varnost za to, da bi se izboljšale razmere za paciente«

Iskanje vzvodov za urgentno rešitev razmer v osnovnem zdravstvu se sicer v zadnjem času odvija pospešeno, pa vendar ne dovolj celovito, sistemskim kratkim stikom ni videti konca.

V tem kontekstu je zanimivo aktualno razmišljanje predsednice zdravniške zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik, češ da bi zdravniki morda namesto odpovedi delovnih pogodb, ki spravljajo v stisko tako njih kot (posledično) paciente, v prihodnje raje podali izjavo o ugovoru vesti.

V tem primeru bi preobremenjeni zdravniki, ki se zdaj odločajo za res skrajne ukrepe, podpisali izjave o ugovoru vesti – vsebina teh izjav pa bi se navezovala na odklanjanje novih pacientov takrat, ko bi posamezni zdravnik dosegel v kolektivni pogodbi zapisane obremenitve. 

Kako bi se na takšno akcijo odzval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačnik pa tudi drugi akterji, vključeni v pogajanja s preobremenjenimi zdravniki, bi po mnenju predsednice zdravniške zbornice pokazala šele sodna praksa – če bi do sodnih postopkov sploh prišlo.

»Morda pa bi se pod tovrstnim pritiskom številnih zdravnikov hitreje našla ustrezna rešitev, ki jo zdravniki želimo – da bi naši vodje, predstojniki in direktorji poslušali, slišali in razumeli zdravnike, nato pa se podali v boj z ZZZS in zakonodajalci. Potem posameznim zdravnikom ne bi bilo treba zastavljati lastne socialne varnosti zato, da bi se izboljšale razmere za paciente.«

Najbolj brano