Zato zdravniki družinske medicine tudi danes, ob svetovnem dnevu družinske medicine, slovenski javnosti sporočajo, da si prizadevajo za spremembe, ki so res nujne. Za revolt so se odločili v želji, da se razmere v njihovih ambulantah, ki so se dolga leta le poslabševale, spremenijo – v dobro bolnikov, saj bodo zahtevani ukrepi omogočili kakovostnejše in varnejše strokovno delo, pa tudi v dobro mladih zdravnikov, da se bodo ti sploh še odločali za delo v tej veji medicine. Pozitivno ocenjujejo dosedanji odziv zdravstvenega ministra Aleša Šabedra kot tudi sprejetje aneksa številka ena k splošnemu dogovoru za to leto, ki pa je šele prvi korak na poti k izboljšavam.

Kaj je razlog za revolt družinskih zdravnikov? Neurejene razmere, ki ne omogočajo kakovostnega in varnega dela. Neuslišani so ostajali njihovi apeli glede sprememb, po katerih naj bi za svoje bolnike in njihovo obravnavo imeli na voljo več časa, zmanjšal naj bi se nabor administrativnih opravil, ki jim vzamejo najmanj četrtino delovnega časa, spremenila pa naj bi se tudi nadzor in kaznovalna politika, ki jo v osnovnem zdravstvu izvaja zdravstvena zavarovalnica oziroma zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). 

»Ti dejavniki so namreč ključni razlog, zaradi katerega se mladi zdravniki ne odločajo za to specialnost in se ne prijavljajo na razpise za specializacijo iz družinske medicine. V lanskem in letošnjem letu je bilo število razpisanih mest za specializacijo le v desetih oziroma dvajsetih odstotkih pokrito s prijavami mladih zdravnikov,« opozarjajo družinski zdravniki.

S četrtkovim sprejetjem aneksa številka ena je vlada postavila šele prvi tlakovec pri utrjevanju poti, ki bo v našem zdravstvu dala prednost kakovosti in varnosti zdravljenja. Z aneksom ni sprejela nič novega, le pogoje za strokovno delo zdravnikov, ki so na primarni ravni zdravstvenega varstva (pa ne le tu) res preobremenjeni, je vrnila v okvire, ki so bili sicer v veljavi že decembra lani. Zgornja meja glavarinskih količnikov je ponovno 1895, kar pomeni, da zdravnik splošne oziroma družinske medicine ali pediatrije lahko odkloni sprejemanje novih pacientov, ko ima to kvoto preseženo.

Vendar pa nihče od pacientov, vpisanih pri zdravniku, ki ima to kvoto že zdaj močno preseženo, ne bo ostal brez zdravnika. V timih, v katerih so glavarinski količniki preseženi, pacientov ne bodo izpisovali, ampak bodo v prihodnje paciente usmerjali k izbiri (mladih) zdravnikov, ki te kvote še nimajo »zapolnjene«.

Zakaj, čemu prihaja v javnosti do zlonamernega izkrivljanja resnice?

»Ta aneks, za katerega sem res zelo zelo vesela, da je vendarle sprejet, je bil v javnosti ves čas slučajno ali namerno napak interpretiran. Družinski zdravniki smo pri sprejetju tega aneksa vztrajali predvsem zaradi mladih zdravnikov, ki prihajajo v družinsko medicino, kajti osnovno zdravstvo mora biti dobro pokrito. Vsi obstoječi zdravniki, ki imajo preveliko število pacientov, pa bodo vse te paciente obdržali. Gre za potezo, ki v prihodnost družinske medicine prinaša boljšo perspektivo,« je za Zdravstveniportal.si povedala doc. dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine, ki je med drugim tudi predstavnica družinskih zdravnikov za stike z javnostjo.

Zdravnica je nad aktualnim dogajanjem, ki želi revolt te veje medicinske stroke zaznamovati z negativizmom, povsem zgrožena. »Preprosto ne morem razumeti odzivov, ki so jih bile v zadnjem času v javnosti deležne zahteve družinskih zdravnikov – zahteve, s katerimi želimo poskrbeti predvsem za varnost pacientov, za strokovno delo, ki danes kleca pod bremenom administrativnih opravil, posledično pa nam zmanjkuje časa za naše bolnike, ki je že tako skopo odmerjen.« 

Po njenem prepričanju so »kritike, ki so se vsule v javnosti, zlasti na družbenih omrežjih, zapisali pa so jih predvsem ljudje, ki se ovijajo v plašč anonimnosti, so neupravičene, naše izjave pa zlonanamerno izkrivljene. Če smo rekli, da bi želeli v družinski medicini več zdravnikov, je bilo to razumljeno, kot da želimo več denarja; če smo opozarjali, da delamo kot po tekočem traku, so nam očitali, da ne cenimo ljudi, ki delajo za tekočim trakom; če smo zahtevali ukrepe, ki so samoumevni in ki so se jim odgovorni dolga leta izogibali, naj bi to pomenilo, da se zavzamemo za privatizacijo. Ti odzivi so preprosto neverjetni, interpretacije naših zahtev pa sprevržene.«

Zato (se) Nena Kopčavar Guček, ki dela v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana, ob takšnih odzivih retorično vpraša: »Če si Slovenci, kot kaže, zdravnikov sploh ne želijo, lahko torej preprosto ugasnemo luč in gremo. In potem?«

Z aneksom številka ena, ki ga je vlada potrdila na četrtkovi seji, se torej ni zgodilo nič novega, le kvota opredeljenih pacientov, ki še omogoča strokovno zanesljivo in varno delo, se je s tem vrnila na že lani veljavno raven. To je prvi premik k izboljšavam, ki so v zdravstveni sferi nujne, z vidika varnosti tako izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi ali predvsem pacientov. Pri teh prizadevanjih ne gre za tihi poskus bega v zasebne vode zdravnikov, ki delajo na primarni ravni, česar veljavna zakonodaja sploh ne omogoča. Zdravniki v osnovnem zdravstvu so lahko zaposleni v zdravstvenem domu ali pa delajo kot koncesionarji, v obeh primerih pa svoje delo opravljajo na enak način – tako, da pacientom za zdravstvene storitve ni treba plačevati.

Družinskim zdravnikom je, kot pravijo, prekipelo zavoljo dolgoletne ignorance politike in plačnika, na katero preprosto nočejo več pristajati, saj ocenjujejo, da njihovo delo postaja vse bolj okrnjeno v smislu kakovosti in varnosti. Zato so se odločili za revolt – v Kranju, Celju, Mariboru, Ajdovščini, Nazarjah ... 

V Zdravstvenem domu Kranj, kjer je odpoved dalo 24 zdravnikov, odpovedni rok pa bi se jim iztekel konec meseca, so po vladnem sprejetju aneksa ta rok podaljšali do 15. septembra. Kot pravi zdravnica Tatjana Kitić Jaklič, želijo glede na dosedanje izkušnje ostati previdni in počakati ter videti, ali se bodo v naslednjih mesecih razmere, ki zdaj onemogočajo kakovostno in varno strokovno delo, tudi v resnici uredile.

Združenje zdravstvenih zavodov: »Nadaljnji ukrepi zdravstvene politike so nujni«

V združenju zdravstvenih zavodov, katerega člani so tudi direktorji zdravstvenih domov, pa so sprejetje aneksa pozdravili kot eno od rešitev, ki bodo prispevale k umirjanju razmer na primarni ravni – in ob tem izrazili pričakovanje, »da bo ob navedeni obremenitvi zagotovljeno tudi 100-odstotno financiranje timov«. 

Opozorili so, da bo zdravstvena politika morala pospešeno nadaljevati z ukrepanjem, tudi zaradi obveznega vsakoletnega 5-odstotnega zniževanja obremenitev zdravnikov. Tega po oceni združenja, ki ga vodi Marjan Pintar, ob trenutnem pomanjkanju zdravnikov in zdajšnjem (ne)zanimanju mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine, ne bo mogoče doseči, saj bi do leta 2024 potrebovali več kot 500 novih zdravnikov družinske medicine. »Nadaljnji ukrepi so nujni, sicer izvajalci ne morejo prevzeti odgovornosti, da noben pacient ne bo ostal brez izbranega osebnega zdravnika,« še dodaja Pintar.

Finančne rešitve za osnovno zdravstvo bo prinesel aneks številka 2, ki je že na agendi zdravstvene politike; njegovo sprejetje naj bi poleti odprlo možnost za plačevanje novih zdravnikov oziroma timov. Tako naj bi sčasoma v zdravstvu zagotovili pravo finančno perspektivo, o kateri je bilo dolga leta veliko govora, do uresničitve pa ni prišlo: pristop, po katerem bo denar zavarovancev, ki se zbira v zdravstveni blagajni, razdeljen tako, da bo tudi v resnici »sledil« pacientom.

Zaskrbljeni so tudi bodoči zdravniki

In kaj o reševanju izzivov, ki jih v zdravstvu ni malo, predvsem pa niso novi, menijo bodoči zdravniki, študenti medicine?

Študentka medicine Eva Tiefengraber, s katero smo se o tem pogovarjali ob robu novinarske konference o potovalni medicini, na kateri je zastopala projekt Vakcinet Društva študentov medicine Maribor, je za Zdravstveniportal.si povedala, da so zdajšnje razmere v zdravstvu tudi za bodoče zdravnike »vsekakor skrb vzbujajoče, kajti to je naša prihodnost in čez nekaj let bomo tudi mi del zdravstvenega sistema. Moram priznati, da imamo v povezavi z obstoječim sistemom kar nekaj utemeljenih skrbi glede naše prihodnosti, kajti zdravniki so res preobremenjeni. Poglejmo samo družinske zdravnike, ki imajo ogromno število opredeljenih pacientov, poleg tega izvajajo še nujno medicinsko pomoč, dežurstva ... – in podobno je tudi v drugih vejah medicine. Problem kadrov pa ni akuten le pri zdravnikih, ampak tudi pri medicinskih sestrah in drugem osebju.«

Študenti medicine si želijo, da bi končno vendarle prišlo do zdravstvene reforme, do celovitih sprememb v zdravstveni sferi, zato se aktivno vključujejo v razprave in posvetovanja na to temo. 

Kot pravi Eva Tiefengraber: »Spodbujamo ukrepe, pri čemer izpostavljamo tudi naš vidik. Menimo, da je danes vsakomur jasno, da slovensko zdravstvo potrebuje spremembe, ki pa morajo biti celovite, ne posamične. Res bi potrebovali nekoga, vodjo, ki bi prevzel ukrepanje in pripomogel k premiku na bolje. Če pogledamo samo napovedi glede eZdravja, ki bi moralo biti vzpostavljeno že pred petimi leti, lahko vidimo, da so te udejanjene le v majhnem deležu.«

Ob tem študentka medicine še poudari: »Res nas skrbi, da se bo tudi v prihodnje nadaljevalo zgolj govorjenje, sprememb pa ne bo od nikoder – vendar kljub vsemu upamo in tudi delamo na tem, da bi v resnici prišlo do reforme, ki bo omogočila, da slovenski zdravstveni sistem končno vendarle uredimo.«

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.