V zadnjem času se zdi, da bo rešitev za nedopustne okoliščine, ki smo jim že vse predolgo priča v osnovnem zdravstvu – zdravniki splošne oziroma družinske medicine so bili že davno primorani stopiti čez mejo, ki njim in njihovim varovancem zagotavlja obravnavo v strokovno kakovostnih in varnih okvirih –, prinesel trenutno obljubljani aneks številka ena k splošnemu dogovoru za to leto. Vendar je ta ukrep šele prvi v nizu številnih, ki naj bi pripomogli k izboljšanju razmer v osnovnem zdravstvu, kjer se je v zadnjem času zgodil veliki pok. Zdravniki družinske medicine po vsej Sloveniji sporočajo, da imajo dovolj donkihotskega boja z odločevalci, ki so doslej zavrnili prav vse konstruktivne predloge in preslišali utemeljena opozorila stroke – ter povzročili škodo, ki je ne bo mogoče odpraviti še dobro desetletje ali več.
Povezava na video izjave
Zakaj odločitev za odpoved? Štiriindvajset zdravnikov družinske oziroma splošne medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki so zaradi nevzdržnih razmer dali odpoved, je s tem ogrozilo svojo socialno varnost. Za odpovedi se niso odločili, ker bi imeli že zagotovljeno (boljšo) zaposlitev ali ker bi ciljali na odprtje zasebne dejavnosti, so mi v pogovoru za Zdravstveniportal.si zatrdili sogovorniki.
Ne vedo, kaj se bo zgodilo z obljubami politike o skorajšnjem ukrepanju. Toda v pogojih, v katerih sta ogroženi varnost njihovih bolnikov pa tudi njihova osebna varnost, saj njihove strokovne odločitve na račun preobremenjenosti postajajo vse bolj tvegane, preprosto ne želijo več delati.
24 zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma, ki so zaradi nevzdržnih razmer dali odpoved, je s tem ogrozilo svojo socialno varnost. Za odpovedi se niso odločili, ker bi imeli že zagotovljeno (boljšo) zaposlitev ali ker bi ciljali na odprtje zasebne dejavnosti.
Upajo na izboljšave – in minister za zdravje Aleš Šabeder jim jih tudi obljublja. Zavedajo pa se, da bo napovedano sprejetje aneksa številka 1 k splošnemu dogovoru za to leto le prvi korak od mnogih, s katerimi bo v obstoječem sistemu mogoče začeti s tlakovanjem poti k vzpostavitvi pogojev za dobro, varno in učinkovito delovanje družinske medicine. Zdaj namreč polovico časa zapravijo za administrativno delo, zmanjka jim časa za celovito strokovno obravnavo pacientov, za hišne obiske ...
Zdravniki iz kranjskega zdravstvenega doma poudarjajo, da bo čez 10, 15 let precejšen del njihovega zdajšnjega kolektiva upokojen, mladih zdravnikov pa specializacija iz družinske medicine ne zanima (več). Številni študenti medicine, ki pridejo v njihov zdravstveni dom, namreč povedo, da jih je strah obremenitev, s katerimi se soočijo, še vedno, čeprav po nepotrebnem, pa je prisotna tudi bojazen, da ne bi ravnali napak pri pisanju napotnic – zaradi sankcij, s katerimi je žugala prejšnja vlada. S tem je bila, kot pravijo sogovorniki, narejena ogromna škoda, ki bo še dolgo odzvanjala.
Čez 10, 15 let bo precejšen del njihovega zdajšnjega kolektiva upokojen, mladih zdravnikov pa specializacija iz družinske medicine ne zanima (več).
Problem družinske medicine je, kot je znano, vseslovenski. Ne gre le za Kranj. Tu so še Nazarje, kjer so že v marcu dali odpoved trije zdravniki in kjer je ta teden prišlo do protestnega shoda zaradi razmer, ki zavarovancem jemljejo varnost. V celjskem zdravstvenem domu so se zdravniki, ki so prav tako napovedali odpovedi, odločili, da z nadaljnjimi ukrepi počakajo do sprejetja aneksa. In podobno je še marsikje drugje.
»Za odpoved smo se odločili šele potem, ko se po ničkoliko pogovorih, opozarjanjih, dopisovanjih in apelih ni zgodilo prav nič. Sistemskih problemov, ki vplivajo na naše delo, je ogromno, dajanje obližev na gnojne rane zdravstvenega sistema preprosto ne zadošča več. Zato bomo vztrajali. Sprejetje aneksa številka ena bo šele nakazalo, da se ladja začenja obračati v pravo smer, nikakor pa to ne bo dovolj za ureditev razmer,« so mi v pogovoru za Zdravstveniportal.si dejali Nana Fartek, Tatjana Primožič, Tatjana Kitić Jaklič, dr. Luka Kristanc in Blaž Makovec iz ZD Kranj, ki so se odločili za revolt zoper sistem, ki jih sili v ne dovolj varno in strokovno obravnavo pacientov.
In kako naprej? »Poskušali se bomo dogovoriti za sporazumno podaljšanje odpovednega roka, kajti odločevalcem oziroma politikom ne zaupamo več. Videti želimo konkretne rezultate – v naše dobro in v dobro naših pacientov,« pravijo zdravniki.
Za odpoved smo se odločili šele potem, ko se po ničkoliko pogovorih, opozarjanjih, dopisovanjih in apelih ni zgodilo prav nič. Sistemskih problemov, ki vplivajo na naše delo, je ogromno, dajanje obližev na gnojne rane zdravstvenega sistema preprosto ne zadošča več. Zato bomo vztrajali.
Poskušali se bomo dogovoriti za sporazumno podaljšanje odpovednega roka, kajti odločevalcem oziroma politikom ne zaupamo več. Videti želimo konkretne rezultate – v naše dobro in v dobro naših pacientov.
Kar se tiče kratkoročnih ukrepov, bo ključna odstranitev bremena številnih administrativnih ukrepov, ki jim jemljejo dragoceni čas, ki bi ga zdravniki sicer lahko posvetili bolnikom. Dolgoročno pa bo, kot opozarjajo, treba najti rešitev, kako mlade zdravnike prepričati, da bi se odločali za specializacijo iz družinske medicine, za katero danes ne glede na število objavljenih razpisov preprosto ni zanimanja.
Ob tem so sogovorniki opozorili na še eno krivico, ki da se je zgodila v zadnjem času. »Strokovna direktorica Lili Gantar Žura, je ne le dobra zdravnica, ampak tudi vzorčni primer menedžerja, ki si ga vsak zaposleni oziroma sleherno podjetje lahko le želi. To, kako jo je politika v zadnjih dneh 'potunkala', češ da je kriva za nastalo stanje, pa je le dokaz, kako obup(a)no so se trudili, da bi na nekoga zvrnili lastno krivdo. Nihče od nas, ki smo dali odpoved, se ne pogovarja z drugimi delodajalci za novo zaposlitev. Prav nihče! Zakaj? Zavedamo se, da bi odšli z dežja pod kap. Edini izhod v tem trenutku bi bil odhod iz te stroke. Toda to ni rešitev za sistem, to ni rešitev za zdravstvo. Na sistemski ravni mora priti do tektonskih premikov – to je edina rešitev!«
Video izjave
Nana Fartek, specialistka družinske medicine, ZD Kranj:
Zahteve zavarovalnice so se le še povečevale – zadnja med njimi, ki je bila kaplja čez rob, je bila zahteva po sprejemanju pacientov do regijskega povprečja, kar bi pri nas pomenilo, da bi zdravniki imeli vpisanih tako rekoč največ pacientov v Sloveniji, okoli 2800 glavarinskih količnikov.
Zato smo se odločili za skupni korak – da opozorimo, kako zelo obupani smo, in da povemo, da si želimo delati dobro s pacienti, da želimo zanje imeti dovolj časa, saj v zdajšnjem tempu ne moremo skoraj ničesar več opraviti dobro. Ko se kot zdravnik znajdeš v tako nemogoči situaciji, imaš občutek, kot da te zasuvajo vreče peska – in v taki situaciji ne želiš vztrajati. Ta korak nam mnogi očitajo, toda vsak, ki nas pozna, vsak naš pacient dobro ve, da to ni bil korak, s katerim bi želeli povzročiti škodo. Pri nas se brez pritiska nič ne zgodi; to me neizmerno žalosti, vendar upam, da se bo zdaj vendarle kaj spremenilo.
Tatjana Primožič, specialistka splošne medicine, ZD Kranj:
V začetni fazi pričakujemo zmanjšanje administrativnega dela, za katerega v zadnjem času porabimo od tretjine do polovice delovnega časa – in posledično povečanje časa za strokovno delo. Pričakujemo sprejetje novih standardov in normativov, to je 1895 količnikov iz glavarine, da bomo pridobili nove kadre in da bodo temu sledila tudi finančna sredstva.
Dejstvo je, da bo družinska medicina glede na obstoječi trend, če ne bo sprememb, v naslednjih 15 letih preprosto razpadla. Zavedati se je treba, da je osnovno zdravstvo temelj piramide in da lahko za malo denarja naredi zelo veliko in nudi zelo kakovostno oskrbo. Če bi bilo državi mar, bi znala okrepiti bazo; tega pa, žal, dolga leta ni naredila – in zdaj je res skrajni čas za to. Resnično upam, da bodo ta požar znali pravočasno pogasiti. V družinski medicini delam 35 let – in žal moram reči, da je iz leta v leto slabše.
Dr. Luka Kristanc, specialist družinske medicine, ZD Kranj:
Zakaj se mladi zdravniki raje kot za specializacijo iz družinske medicine odločajo za kirurgijo, nevrologijo, kardiologijo, morda za specializacije, kjer je večja možnost zasebnega angažmaja in zaslužka, vsakodnevne obremenitve pa so manjše?
Zdravniki smo danes postavljeni v veliko razklanost med ideali in resničnostjo. Idealno bi bilo, da bi za paciente imeli dovolj časa, da bi jih lahko obravnavali v skladu z vsem znanjem, ki ga imamo, kajti specializacija iz družinske medicine je v Sloveniji zelo dobra. Zdravniki znamo veliko, vendar tega ne moremo udejanjati, ker preprosto nimamo časa za to. Deloma je to na račun sistema, ki smo ga zbirokratizirali do onemoglosti, saj polovico ordinacijskega časa porabimo za administracijo, ki bi jo morali opravljati drugi, deloma pa je to povezano s pomanjkanjem zdravnikov, zato smo tisti, ki smo v sistemu, preobremenjeni.
Problemov je veliko, možnosti za njihovo reševanje prav tako – mladi zdravniki smo jih odločevalcem že večkrat predstavili; nekatere so verjetno razumeli, vseh ne. Bistvo je, da politika začne poslušati stroko in se začne zgledovati po dobrih primerih iz tujine, ki jih je v Evropi ogromno.
Tatjana Kitić Jaklič, specialistka družinske medicine, ZD Kranj:
S problemi družinske medicine se srečujejo vsi zdravstveni domovi, do enotne odločitve tako velikega števila zdravnikov pa je pri nas verjetno prišlo zato, ker smo v ZD Kranj kot kolektiv izjemno dobro povezani. Ko so se nakopičile kadrovske stiske, smo jih sprva poskušali reševati sami, opozarjali smo na probleme, z več javnimi pismi, naslovljenimi tako na ZZZS kot na ministrstvo za zdravje, odgovora pa ni bilo. Februarja smo kot klofuto prejeli zahtevo ZZZS, da moramo imeti opredeljenih še več pacientov, kot posmeh v smislu, češ da doslej nismo delali dovolj.
Razlog za tako drastičen korak? Videli smo, da v tem sistemu, pod takšnimi obremenitvami, svojega dela ne zmoremo več opravljati kakovostno in varno. Ves čas smo na meji. Ko človek zazna, da ne more več garantirati za tisto, kar dela, se mi zdi edino pravilno, da se umakne. In zdravniki po Hipokratovi prisegi delamo pacientu dobro, vedno. Prav zaradi tega smo ravnali tako, kot smo.
Blaž Makovec, specialist družinske medicine, ZD Kranj:
Kako poteka delo družinskega zdravnika v trenutno veljavnih pogojih? To je težko pojasniti nekomu, ki se ne more usesti na moj stol v ambulanti in opravljati takšnega ambulantnega dela, v sklopu katerega je treba na dan opraviti 70 do 80 obravnav.
Za plastičen prikaz svojega počutja v takih pogojih lahko poskrbim s primerjavo: to je tako, kot da bi na avtocesti vozil v napačno smer. Veš, da je to narobe, veš, da boš povzročil karambol, vendar še naprej voziš v napačno smer, ker nekdo od zadaj tišči pištolo vate in te bo ustrelil, če se boš ustavil. Lahko vztrajaš in upaš, da se ne boš zaletel, lahko pa enostavno zapelješ k robu vozišča in izstopiš iz avta. Kar se mene tiče, je prišel ta čas, ko je treba izstopiti iz avta in poskrbeti tako zase kot za paciente. To je moja odgovornost. Edina stvar, ki si jo lahko očitam, je, da se za ta korak nisem odločil že prej.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
