Značka: Aleš Šabeder

Značka: Aleš Šabeder

Ukrepi

Koronavirus: epidemiološka situacija se je od včeraj do danes močno spremenila, zato so končno vendarle v pripravi radikalnejši ukrepi, med prvimi je odpoved nocojšnjega koncerta Andree Bocellija

Tišina, ki se je v povezavi s podatki o pojavnosti in širjenju novih primerov okužb z novim koronavirusom pri nas vlekla zadnjih 24 ur, je danes odjeknila močno, a tudi pričakovano: tudi pri nas bo uvedena prepoved vseh večjih prireditev in prireditev v zaprtih prostorih. Pravočasno ali prepozno? Sklep, ki je še v pripravi, je bil objavljen danes in velja od 19. ure dalje. Že pred tem je bilo znano, da nocojšnjega koncerta slavnega tenorista Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah ne bo, kar se tiče Planice, pa je med verjetnejšimi scenariji ta, da se bo svetovni pokal v smučarskih poletih odvijal brez gledalcev.

Ukrepi

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Ukrepi

Področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja je pred pomembnimi pretresi. In kje v tej zgodbi s(m)o zavarovanci?

Področje zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji pred pomembnimi pretresi, začenši z načrtovano ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja pa vse do nujne prevetritve v obveznem zavarovanju, ki mu je pri načrtovanju in predlaganju ukrepov politika v zadnjih letih nemalokrat poskušala pristriči krila. In kje s(m)o v tej zgodbi zavarovanci oziroma pacienti?

Ukrepi

Kako tlakovati pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji – če deluje na Finskem, zakaj ne bi tudi v Sloveniji?

Prav vse (politične) odločitve so povezane z zdravjem. In vsi z zdravjem povezani ukrepi dokazano vplivajo tudi na gospodarstvo, na rast in razvoj družbe pa tudi vsakega posameznika. Zato bi prav vsaka država z usmerjenimi naložbami lahko bistveno izboljšala zdravstveno sliko prebivalstva in istočasno zmanjšala vedno težje obvladljive stroške, s katerimi se spopadajo zdravstveni sistemi. Se vam te trditve zdijo znane, ničkolikokrat ponovljene? Morda je res tako – toda finska združenja bolnikov so s konkretnimi primeri pokazala in dokazala, da ne gre le za prazne floskule, ampak za prijeme, ki lahko tlakujejo pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji, dvema pojmoma, ki pretresata rigidne politične prijeme in prinašata dobre obete na področjih, ki sodobni družbi povzročajo »sive lase«. Tudi o tem je tekla beseda na pravkar končanem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG).

Starejši

Zakaj starejši za politiko še vedno niso prioriteta? Kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše?

Jutri je mednarodni dan starejših in če kdaj, se prav ob tej priložnosti velja vprašati, kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše, pa naj bo to z vidika zagotavljanja zmogljivosti – kadrovskih, prostorskih in finančnih – ali pa z zornega kota sistemskih ukrepov, ki jih, kot je znano, onemogoča dolgotrajno nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. V zgornji primerjavi pa ne gre le za metaforo, ampak za stanje, ki preprosto ni dopustno.

Starejši

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Na zadnji javni apel združenja Srebrna nit, ki je prejšnjo nedeljo ponovno zahtevalo konkretne ukrepe za izboljšanje skrbi za varovance v domovih za starejše, se je vlada hitro odzvala. V ponedeljek so iz kabineta predsednika vlade resornima ministroma sporočili, da jima prepuščajo ukrepanje, nakar sta ministra določila datum za srečanje.

Ukrepi

Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva

»Nihče od zdravnikov iz Zdravstvenega doma Kranj, ki so se odločili za odpoved delovnega razmerja, ni pričakoval ali zahteval višjega plačila. Njihove zahteve so bile jasne, nedvoumne, usmerjene predvsem v ureditev razmer, kar naj bi bodoče zdravnike znova prepričalo v odločanje za specializacijo iz družinske medicine in posledično zapolnilo nedopustne kadrovske vrzeli v tej veji medicine. Vlada z včerajšnjim sprejetjem aneksa številka dve ni naredila nič dobrega, nasprotno – na vladni ravni so zaprli vrata, bistveno zmanjšali možnosti za prihod mladih zdravnikov in tako rekoč onemogočili reševanje problemov, ki se bodo v naslednjih petih letih le še poglabljali,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila Lili Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma.

Starejši

Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami – nujno je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

»Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami,« je prepričan doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko. Člani komisije se zavedajo, da se na vseh ravneh zdravstva »zaradi neustreznega zdravljenja, intervencij ali predolgega čakanja marsikatero zdravljenje, poseg ali življenje konča s prezgodnjo smrtjo – in da pomanjkljiva oskrba umirajočih lahko povzroča nepotrebno trpljenje in vsakršne stiske«, vendar v iskanju rešitev po njihovem trdnem prepričanju ni ključnega pomena uzakonitev evtanazije, temveč sprejetje nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.