Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?
Javnost je na splošno naklonjena ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; tega naj bi po novem nadomestil obvezni pavšalni prispevek. Toda v resnici je težko verjeti, da bo v zdajšnjih razmerah in razmerjih na aktualni politični sceni predlagana novost na današnji seji državnega zbora dobila zeleno luč. Naslovna fotografija: iStock; portret Maje Krumberger: STA

Kaj bo torej prineslo današnje tretje branje dokumenta, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložila Levica in ki je že doslej dodobra buril duhove, politične in strokovne? Javnost je na splošno naklonjena ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; tega naj bi po novem nadomestil obvezni pavšalni prispevek. Pa je končna rešitev, ki jo je vladna koalicija dodobra preoblikovala in pri kateri se je odstopljeni predsednik vlade do zadnjega skliceval na usklajenost z ministrom za zdravje (ki je prav tako v odstopu) in stranko LMŠ, prava – tudi glede na to, da je prav tako že odstopljeni minister za finance Andrej Bertoncelj vse do svojega odhoda opozarjal na vrzeli v zakonodajnih rešitvah, o katerih bodo danes poslanci v tretje odločali? 

Povezava

na zadnjo novico glede glasovanja.

Omenjena novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša parcialne rešitve, ne sistemskih. Na to je ponovno opozorila tudi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger v javnem pismu, naslovljenem na poslance in poslanem v vednost tudi predsedniku vlade, predsedniku državnega sveta, ministrstvoma za zdravje in za finance, fiskalnemu svetu ter zastopnikom pravic pacientov.

Po njenem prepričanju predlog zakona prinaša veliko pasti za državljane, vključno s podaljševanjem čakalnih vrst in povečevanjem možnosti za razmah koruptivnih praks: »Je dolgoročno finančno nevzdržen in znižuje raven zdravstvene oskrbe«, poleg tega naj bi ogrozil stabilnost zdravstvenega sistema in javnih financ. Ker ne upošteva medicinske inflacije, naj bi prispeval k dodatnemu zmanjšanju pravic zavarovancev.

Maja Krumberger

Predlog zakona prinaša veliko pasti za državljane, vključno s podaljševanjem čakalnih vrst in povečevanjem možnosti za razmah koruptivnih praks. Je dolgoročno finančno nevzdržen in znižuje raven zdravstvene oskrbe.

Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja:

»Predlog zakona z umikom zdravstvenih zavarovalnic iz javnega zdravstvenega sistema zdravstvenim ustanovam zapira vrata za plačevanje storitev, ki jih zavarovalnice v svojem delu plačajo takrat, ko ZZZS po pogodbah s temi ustanovami zanje nima več potrebnega denarja. Zavarovalnice tako vsako leto plačajo približno 45 milijonov evrov zdravstvenim ustanovam, ki jim ta denar omogoči preživetje. Pri tem ni nepomembno niti dejstvo, da zavarovalnice zdravstvenim ustanovam pomagajo pri ohranjanju likvidnosti in da je njihov plačilni rok 15 dni, medtem ko ZZZS račun plačuje z bistveno večjim zamikom,« poudarja predsednica zavarovalnega združenja in dodaja, da bo navedeno že zaradi takojšnjega učinka novega zakona, če bo ta sprejet, neposredno vplivalo na podaljšanje čakalnih vrst, medtem ko bo dolgoročno tovrstni negativni učinek še izrazitejši.

Seveda je jasno, da imajo zavarovalnice, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vse prej kot zanemarljiv poslovni interes za njegovo ohranitev – in to tudi priznavajo. Istočasno pa se po besedah Maje Krumberger strinjajo, »da je potrebna celovita reforma zdravstvenega sistema, katere cilj je izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev«. Zato so pred današnjim odločanjem v državnem zboru še enkrat potrkali na vest poslancev s pozivom k razmisleku, »ali je zaradi političnih razlogov to varnost vredno žrtvovati«.

Seveda je jasno, da imajo zavarovalnice, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vse prej kot zanemarljiv poslovni interes za njegovo ohranitev – in to tudi priznavajo. 

 

Kakšno bo torej današnje sprejetje odločitve v trenutnih okoliščinah, v katerih se aktualna vlada poslavlja? V resnici je težko verjeti, da bo v zdajšnjih razmerah in razmerjih na aktualni politični sceni predlagana novost dobila zeleno luč. 

Kakšno bo torej današnje sprejetje odločitve v trenutnih okoliščinah, v katerih se aktualna vlada poslavlja? V resnici je težko verjeti, da bo v zdajšnjih razmerah in razmerjih na aktualni politični sceni predlagana novost dobila zeleno luč. 

 

Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami po koncu glasovanja v državnem zboru:

Poslanci niso izglasovali ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

32:51

Ljubljana, 29. januar 2020

Že iz razprave, ki so jo poslanci opravili pred današnjim glasovanjem o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ta naj bi prinesla dolgo pričakovano ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja –, je bilo mogoče jasno razbrati, da spreminjevalni predlog zakona ne bo dobil zadostne podpore. 

Poslanci so o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovi nadomestitvi z obveznim pavšalnim prispevkom glasovali na koncu današnje seje državnega zbora, na kateri so se sicer seznanili tudi s predčasnim odstopom predsednika vlade Marjana Šarca.*

Aktualnemu dogajanju so poslanci postavili piko na i s poznopopoldanskim glasovanjem o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje. To za zdaj ostaja, čeprav se javnost tudi nasploh nagiba k njegovi ukinitvi in posledično k večji preglednosti nad porabo denarja, namenjenega za izvajanje zdravstvenih programov in uresničevanje pravic zavarovancev.

Rezultat glasovanja: 32 glasov za ukinitev (LMŠ, SD, Levica) in 51 glasov proti ukinitvi (SNS, SMC, SDS, NSi, DeSUS) dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja . V stranki SAB sta dva poslanca glasovala proti predlaganim spremembam, medtem ko dva nista glasovala.

*Ker se je po tej Šarčevi potezi končal mandat aktualne vlade, bo ta do nadaljnjega opravljala le še tekoče posle. Zato se zdaj mudi z izvolitvijo nove vlade. Predsednik države Borut Pahor, ki ima za predlaganje novega mandatarja na voljo 30 dni, je danes že začel z neformalnimi pogovori o položaju, nastalem po Šarčevem odstopu. Uradna posvetovanje z vodji poslanskih skupin sicer pridejo na vrsto prihodnji teden, na voljo pa sta dve opciji: bodisi oblikovanje nove vlade bodisi predčasne volitve. 
 

Glasovanje poslancev

         
DeSUS        
HRŠAK IVAN       Proti
JURŠA FRANC       Proti
LEP JURIJ       Proti
POLNAR ROBERT       Proti
SIMONOVIČ BRANKO       Proti
         
Levica        
CIGLER ŽELJKO       Za
KORAŽIJA BOŠTJAN       Za
KORDIŠ MIHA       Za
MESEC LUKA       Za
SITER PRIMOŽ       Za
SUKIČ NATAŠA       Za
T. VATOVEC MATEJ       Za
TOMIĆ VIOLETA       Za
TRČEK FRANC       Za
         
LMŠ        
DIVJAK MIRNIK LIDIJA       Za
GOLUBOVIĆ BRANE       Za
HEFERLE TINA       Za
KORČE JERCA       Za
KOVAČIČ ALJAŽ       Za
LENART JOŽE       Za
MAUROVIČ NINA       Za
PAULIČ EDVARD       Za
PAVŠIČ ROBERT       Za
PEČEK IGOR       Za
PREBIL NIK       Za
URH KARLA       Za
ZABRET ANDREJA       Za
         
NSi        
DIMIC IVA       Proti
HORVAT JOŽEF       Proti
PAVLIN BLAŽ       Proti
REBERŠEK ALEKSANDER       Proti
ŠUŠTAR TADEJA       Proti
TONIN MATEJ       Proti
VRTOVEC JERNEJ       Proti
         
SAB        
BANDELLI MARKO       Proti
KRAMAR FRANC       Proti
KOCIPER MAŠA       Ni
RAJH ANDREJ       Ni
STAROVIĆ VOJKO       Ni
         
SD        
BAKOVIĆ PREDRAG       Za
BEVK SAMO       Za
HAN MATJAŽ       Za
HOT MEIRA       Za
KNEŽAK SONIBOJ       Za
KOPRIVC MARKO       Za
MURŠIČ BOJANA       Za
NEMEC MATJAŽ       Za
PREDNIK JANI       Za
ŽIDAN DEJAN       Za
         
SDS        
BAH ŽIBERT ANJA       Proti
BREZNIK FRANC       Proti
BRINOVŠEK NADA       Proti
ČERNAČ ZVONKO       Proti
DOBLEKAR BORIS       Proti
FURMAN KARMEN       Proti
GODEC JELKA       Proti
GRIMS BRANKO       Proti
IRGL EVA       Proti
IVANUŠA LIDIJA       Proti
JERAJ ALENKA       Proti
KALOH DEJAN       Proti
KEPA FRANCI       Proti
KRIVEC DANIJEL       Proti
LENART JOŽEF       Proti
LEP ŠIMENKO SUZANA       Proti
LISEC TOMAŽ       Proti
LOGAR ANŽE       Proti
MAHNIČ ŽAN       Proti
PODKRAJŠEK BOJAN       Proti
POGAČNIK MARKO       Proti
POJBIČ MARIJAN       Proti
ROSEC FRANC       Proti
TANKO JOŽE       Proti
JANŠA JANEZ       Ni
ŠIRCELJ ANDREJ       Ni
         
SMC        
GREGORČIČ MONIKA       Proti
MÖDERNDORFER JANI       Proti
PERIČ GREGOR       Proti
RAJIĆ BRANISLAV       Proti
SLUGA JANJA       Proti
UDOVČ MATEJA       Proti
VERBIČ DUŠAN       Proti
ZORČIČ IGOR       Proti
ŽIDAN GREGOR       Proti
ŽNIDARIČ MOJCA       Proti
         
SNS        
IVANUŠA JANI       Proti
JELINČIČ PLEMENITI ZMAGO       Proti
ŠIŠKO DUŠAN       Proti
         
Narodne skupnosti        
HORVÁTH FERENC       Ni
ŽIŽA FELICE       Ni
         

Glasovanje po poslanskih skupinah

         
stranka prisotni za proti  poslanska skupina
LMŠ 13 13 0 13
SD 10 10 0 10
Levica 9 9 0 9
SAB 4 0 2 5
SNS 3 0 3 3
DeSUS 5 0 5 5
Nsi 7 0 7 7
SMC 10 0 10 10
SDS 24 0 24 26
PS IMNS 2 0 0 2
         
Vir: Državni zbor/STA

Na začetek članka

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Je bilo zdravstvo res prioriteta odhajajoče vlade?

Vlada, ki se več kot očitno neslavno in predčasno poslavlja, je zdravstvo uvrstila med prednostne naloge. In izkupiček? V resnici je zanemarljiv, zagotovo pa ni spodbuden.

Čakalne dobe so se še podaljšale. Številni ključni sistemski ukrepi in dokumenti, pa naj gre za celovito prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ali za zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim naj bi vendarle odpravili nevzdržne razmere na področju skrbi za starejše, bodo do nadaljnjega spet romali v predale.

Problemi splošne oziroma družinske medicine, ki so lani zahtevali urgentno reševanje – na to so s konkretnim revoltom najbolj neposredno in najbolj množično opozorili zdravniki iz kranjskega zdravstvenega doma –, še vedno niso odpravljeni.

Pa tudi nasploh kažipoti, ki zdravstveni sistem usmerjajo v celovito digitalizacijo, s katero naj bi olajšali delo kadrovsko osiromašenega zdravstva, z omogočanjem boljše primerljivosti in preglednosti pa omogočili kakovostnejše in varnejše postopke, nakazujejo, da je Slovenija še daleč od zadanega cilja.