Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva

Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva

»Nihče od zdravnikov iz Zdravstvenega doma Kranj, ki so se odločili za odpoved delovnega razmerja, ni pričakoval ali zahteval višjega plačila. Njihove zahteve so bile jasne, nedvoumne, usmerjene predvsem v ureditev razmer, kar naj bi bodoče zdravnike znova prepričalo v odločanje za specializacijo iz družinske medicine in posledično zapolnilo nedopustne kadrovske vrzeli v tej veji medicine. Vlada z včerajšnjim sprejetjem aneksa številka dve ni naredila nič dobrega, nasprotno – na vladni ravni so zaprli vrata, bistveno zmanjšali možnosti za prihod mladih zdravnikov in tako rekoč onemogočili reševanje problemov, ki se bodo v naslednjih petih letih le še poglabljali,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila Lili Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma.

Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva
Zdravniki opozarjajo, da bi vlada z enakim zneskom, kot ga je v aneksu namenila za nagrajevanje bolj obremenjenih zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, lahko rešila ključni problem družinske medicine. Vendar tega ni naredila; odločitev je sprejela brez posvetovanja z izvajalci ali s plačnikom. Je s tem zapravila možnosti za ureditev razmer v družinski medicini? Foto: iStock, kreativa: Zdravstveniportal.si

Malo verjetno se zdi, da bo sicer tako zelo pričakovani aneks številka dve pripomogel k umiku odpovedi zdravnikov družinske oziroma splošne medicine, ki so se za odhod – ta je zdaj zamrznjen do 15. septembra – odločili zavoljo nevzdržnih razmer. V kranjskem zdravstvenem domu, kjer je odpoved oddalo 24 zdravnikov, pa se bodo po oceni vodstva razmere za bolnike bistveno poslabšale že v primeru, če to napoved uresničijo zgolj štirje zdravniki – zato je Lili Gantar Žura danes pisala tako ministru za zdravje Alešu Šabedru kot tudi kranjskemu županu Matjažu Rakovcu.

Direktorica ZD Kranj je sicer na probleme, ki se v družinski medicini niso pojavili šele v zadnjem času, resorno ministrstvo, ki ga je tedaj vodila Zofija Mazej Kukovič, opozorila že pred 11 leti – vendar teh opozoril, kot pravi, »nihče ni jemal resno. In danes so zdravniki ogorčeni, kajti tudi tokrat njihovih opozoril in zahtev nihče ni jemal resno. Zato naj ponovim: prav nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višjega plačila! In zato ne verjamem, da bi aneks, kakršnega je pripravila in sprejela vlada, lahko pripomogel k umiku odpovedi. Zdravniki so odpovedi zamrznili prav zaradi aneksa, vendar ta ni zagotovil tega, kar so pričakovali – stoodstotnega plačila za 1895 glavarinskih količnikov.« 

Lili Gantar Žura

Lili Gantar Žura, direktorica ZD Kranj:

Vlada z včerajšnjim sprejetjem aneksa številka dve ni naredila nič dobrega, nasprotno – na vladni ravni so zaprli vrata, bistveno zmanjšali možnosti za prihod mladih zdravnikov in tako rekoč onemogočili reševanje problemov, ki se bodo v naslednjih petih letih le še poglabljali.

Zdravniki so ogorčeni, kajti tudi tokrat njihovih opozoril in zahtev nihče ni jemal resno. In zato ne verjamem, da bi aneks, kakršnega je pripravila in sprejela vlada, lahko pripomogel k umiku odpovedi.

In kako vladno potezo ocenjuje ena od 24 kranjskih zdravnikov, ki so dali odpoved, Tatjana Kitić Jaklič? »Sprejetje aneksa številka dve me ni pomirilo, prej bi rekla, da me je užalilo. Neštetokrat smo poudarili, da si želimo le normalnih pogojev za delo in prav nobene finančne nagrade. Zahtevali smo sprejetje in finančno priznanje strokovnega normativa in standarda, kar je osnova za to, da bi, vsaj srednjeročno, v družinsko medicino spet privabili mlade zdravnike. Dana finančna nagrada pa se res zdi kot podkupnina za pristanek na nevarno in neodgovorno delo.«

Tatjana Kitić Jaklič

Tatjana Kitić Jaklič, ena od 24 zdravnikov iz ZD Kranj, ki so dali in »zamrznili« odpoved:

Sprejetje aneksa številka dve me ni pomirilo, prej bi rekla, da me je užalilo. Neštetokrat smo poudarili, da si želimo le normalnih pogojev za delo in prav nobene finančne nagrade. Zahtevali smo sprejetje in finančno priznanje strokovnega normativa in standarda, kar je osnova za to, da bi, vsaj srednjeročno, v družinsko medicino spet privabili mlade zdravnike.

Dana finančna nagrada pa se res zdi kot podkupnina za pristanek na nevarno in neodgovorno delo.

Takšen je bil tudi odziv mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki je v pogovoru za zdravstveni portal izpostavil, da je bil v dosedanjih prizadevanjih za ureditev razmer »to prvi negativni signal in veliko presenečenje, kajti vlada je sprejela zgolj eno stvar, ki pa je nihče od zdravnikov ni nikoli zahteval. Zdravniki ne zahtevamo in nočemo več denarja, ampak želimo, da se odpravijo problemi, na katere opozarjamo že leta – in vlada rešitev ne more iskati s podkupovanjem.«

Z enakim zneskom, kot ga je v aneksu namenila za nagrajevanje bolj obremenjenih zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, bi vlada po Muževičevem prepričanju lahko rešila ključni problem – in za 1895 glavarinskih količnikov zagotovila 100-odstotno financiranje, nakar stroški ambulante ne bi naraščali vse do kvote 2400 glavarinskih količnikov. 

»Vlada je sprejela temeljno ekonomsko nelogičnost,« je prepričan predsednik sindikata Praktik.um. Posledica te »rešitve« je tudi po oceni Igorja Muževiča predvidljiva: v bistvu bo vse ostalo nespremenjeno, saj delodajalci ne bodo motivirani za zaposlovanje novih zdravnikov.

Igor Muževič

Mag. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um:

Zdravniki ne zahtevamo in nočemo več denarja, ampak želimo, da se odpravijo problemi, na katere opozarjamo že leta – in vlada rešitev ne more iskati s podkupovanjem.

Z enakim zneskom, kot ga je v aneksu namenila za nagrajevanje, bi vlada lahko rešila ključni problem.

Zdravstveni minister Aleš Šabeder je sicer po včerajšnji odločitvi vlade aneks številka dve, ki bo začel veljati s prvim avgustom, predstavil kot rešitev, ki naj bi po zaslugi nagrajevanja bolj obremenjenih zdravnikov in njihovih timov družinsko medicino naredila privlačnejšo za bodoče zdravnike, ko se odločajo za specializacijo. 

Vlada je z določitvijo načina nagrajevanja timov v ambulantah družinske medicine, ki presegajo z aneksom številka ena določeni normativ 1895 glavarinskih količnikov, v novem obračunskem modelu določila razrede, po katerih bodo zaposleni zaradi večjih obremenitev lahko dodatno prejeli 4- do največ 20-odstotni delež osnovne plače. 

Tako bo po ministrovi razlagi povprečni družinski zdravnik pri obremenitvi 2395 glavarinskih količnikov (trenutno povprečje v državi) prejel približno 400 evrov več, medicinska sestra bo dobila dodatnih 235 evrov, zdravstveni tehnik pa 173 evrov.

2395

glavarinskih količnikov je po novem obračunskem modelu obremenitev, pri kateri bo povprečni zdravnik družinske medicine prejel približno 400 evrov več, medicinska sestra bo dobila dodatnih 235 evrov, zdravstveni tehnik pa 173 evrov

Minister Šabeder je sicer v intervjuju za Zdravstveniportal.si dogovarjanje o rešitvah na področju družinske medicine s stroko, strokovnimi združenji, sindikati in plačnikom ocenil kot »res zelo konstruktivno. Seveda nikoli ne bomo imeli enotnega mnenja, toda s pomočjo dialoga težave rešujemo – vedno več je odgovorov in vedno manj vprašanj, kar nakazuje, da smo na dobri poti.«

V izjavi po koncu včerajšnje seje vlade pa je dodal: »Verjamem, da bodo zdravniki, ki so svoje odpovedi pogojevali s spremembami znotraj sistema, zdaj odpovedi dokončno umaknili.«

Aleš Šabeder

Aleš Šabeder, minister za zdravje:

Seveda nikoli ne bomo imeli enotnega mnenja, toda s pomočjo dialoga težave rešujemo – vedno več je odgovorov in vedno manj vprašanj, kar nakazuje, da smo na dobri poti.

Verjamem, da bodo zdravniki, ki so svoje odpovedi pogojevali s spremembami znotraj sistema, zdaj odpovedi dokončno umaknili.

Portreti: Diana Zajec

Odzivi na pravkar sprejeto vsebino aneksa številka dve pa kažejo drugačno sliko. Odzivi v osnovnem zdravstvu so nedvoumni, na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa vsebine aneksa niso želeli komentirati, ker z njo uradno še niso bili seznanjeni.

Udejanjanje novega obračunskega modela bo na letni ravni zahtevalo dodatnih 11,7 milijona evrov, v tem letu, ko bo prvi obračun izveden v septembru, pa 4,8 milijonov evrov – ta denar naj bi, tako Šabeder, zagotovili iz tako imenovanih neporabljenih stalnih postavk ZZZS.

Na ZZZS vsebine aneksa niso želeli komentirati, ker z njo uradno še niso bili seznanjeni.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Bo vladni ukrep družinske zdravnike pomiril ali jih do konca razburil?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je prepričan, da bo vladi s tem ukrepom vendarle uspelo pomiriti (pre)obremenjene zdravnike družinske oziroma splošne medicine.

Toda odziv ni izpolnil pričakovanj – zdravniki so užaljeni, saj nihče od tistih, ki so se odločili za odpoved delovnega razmerja, tega ni naredil zato, ker bi želel izsiliti boljše plačilo. Je pa res, da se v javnosti pojavljajo in ponavljajo predvsem tovrstne razlage. 

Zato zdravniki, ki so se odločili za revolt in pri njem vztrajajo, poudarjajo, da je ključni ukrep 100-odstotno plačilo opravljenih storitev pri na novo določenem normativu, ki bo delodajalce spodbudil tudi k zaposlovanju dodatnih zdravnikov in posledično h krepitvi kakovosti in varnosti dela v družinski medicini.


22. julij 2019

Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami:

Stališče zdravniške zbornice: rešitve, ki jih je sprejela vlada, ne bodo razbremenile zdravnikov v osnovnem zdravstvu

Da rešitve, ki jih je vlada sprejela z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za to leto, ne razbremenjujejo zdravnikov v osnovnem zdravstvu in ne bodo pripomogle k izboljšanju zdravstvene oskrbe, ugotavlja tudi vodstvo zdravniške zbornice. 

Na zbornici so namreč danes prejeli sklepe, ki jih je vlada minuli četrtek sprejela glede spornih vprašanj, povezanih z aneksom – in po njihovi oceni so vladne odločitve drugi aneks odpeljale proč od prvega, sprejete sklepe pa odnesle stran od predlogov stroke in skupnih dogovarjanj o vključevanju vseh razpoložljivih zmogljivosti pri izvajalcih za skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob.

Pri ocenjevanju vsebine obeh aneksov je jasno, da drugi preprosto ne sledi prvemu, saj, kot opozarja vodstvo zdravniške zbornice, ne omogoča 100-odstotnega financiranja programov zdravstvenih storitev pri 1895 glavarinskih količnikih, ampak je plačilo zagotovljeno šele pri državnem povprečju, ki trenutno znaša 2389 glavarinskih količnikov.

Pri preseganju 1895 glavarinskih količnikov je sicer predvideno dodatno nagrajevanje, a je vezano na podaljšanje ordinacijskega časa. To pomeni, da mora tim družinske medicine, ki presega 1895 glavarinskih količnikov, podaljšati ordinacijski čas, če želi prejeti dodatna sredstva za presežno delo.

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.