Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Na zadnji javni apel združenja Srebrna nit, ki je prejšnjo nedeljo ponovno zahtevalo konkretne ukrepe za izboljšanje skrbi za varovance v domovih za starejše, se je vlada hitro odzvala. V ponedeljek so iz kabineta predsednika vlade resornima ministroma sporočili, da jima prepuščajo ukrepanje, nakar sta ministra določila datum za srečanje.

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade
Skrb za starejše mora biti maksima vsake države, ki se proglaša za socialno in pravično. Pri nas je na tem področju vse preveč nedopustnih vrzeli, ki jih je nujno treba odpraviti. Bo septembrski pogovor vodstva združenja Srebrna nit z vlado spodbudil pospešeno ukrepanje v dobro starejših? Foto: iStock

Vodstvo združenja za dostojno starost je tako že prejelo vabilo na srečanje z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer, ki pa ne bo takojšnje – pogovor bo namreč šele 30. septembra. Premier Marjan Šarec od Šabedra in Klampferjeve pričakuje, da bosta takrat odgovorita tako na javna opozorila glede slabšanja pogojev v domovih za starejše kot tudi na vprašanja, ki se nanašajo na gradnjo domov, varovanih stanovanj, vasi za osebe z demenco in na zagotavljanje dodatnih postelj v negovalnih bolnišnicah.

Ministra bosta torej konec septembra vodstvu združenja pojasnila načrte vlade na področju skrbi za starejše, po končanem sestanku pa morata z vsebino pogovora seznaniti tudi kabinet predsednika vlade. 

Aleš Šabeder in Ksenija Klampfer bosta vodstvu Srebrne niti 30. septembra pojasnila načrte vlade na področju skrbi za starejše, po končanem sestanku pa morata z vsebino pogovora seznaniti tudi kabinet predsednika vlade. 

Naj spomnimo, da je združenje v zadnjem javnem pismu ponovno opozorilo, da so »starejši v Sloveniji prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje«, čemur ostro nasprotujejo, kajti starejši imajo enake pravice kot vsi ostali zavarovanci. Navsezadnje so to temeljne pravice, zapisane tudi v ustavi.

Predsednico združenja Biserko Marolt Meden zanima, koliko sredstev namerava v proračunih za leti 2020 in 2021 vlada nameniti starejšim; pričakuje javne, nedvoumne odgovore na niz vprašanj: »Koliko domov bo država zgradila v naslednjih treh, petih letih? Koliko varovanih stanovanj bo država zgradila v naslednjih petih letih? Koliko vasi za osebe z demenco bo država zgradila v naslednjih petih, desetih letih? Kako bomo uporabili evropska sredstva, ki so na voljo? Koliko novih postelj v negovalnih bolnišnicah bomo zagotovili v naslednjih dveh, treh, petih letih?«

Če združenje Srebrna nit ne bo dobilo nedvoumnih odgovorov in če na vladni ravni ne bo konkretnih ukrepov, namerava z nedopustnimi, človeka nevrednimi razmerami v domovih za starejše seznaniti tuje medije in o takšnem stanju poročati tudi mednarodnim strokovnim in humanitarnim organizacijam.

Če združenje Srebrna nit ne bo dobilo nedvoumnih odgovorov in če na vladni ravni ne bo konkretnih ukrepov, namerava z nedopustnimi, človeka nevrednimi razmerami v domovih za starejše seznaniti tuje medije in o takšnem stanju poročati tudi mednarodnim strokovnim in humanitarnim organizacijam.

Zato Marolt Medenova opozarja politične odločevalce: »Premalo je narejenega tudi v vaši vladi, nadaljuje se prelaganje odgovornosti, zato zahtevamo samostojen organ, ki bo celovito poskrbel za zagotavljanje pravic starejših do ustrezne oskrbe vsepovsod – doma, v domovih, v bolnišnicah in drugje ... Znano je, da več kot 75 odstotkov stanovalcev domov starejših potrebuje zdravstveno nego. Ljudje v domove prihajajo bolni, nepokretni, s hudo demenco, tudi umirajoči. To v praksi pomeni, da z obstoječim financiranjem za stanovalce domov ne more biti strokovno in humano poskrbljeno. Nasprotno, pogoji za bivanje postajajo nečloveški.«

Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit:

Premalo je narejenega tudi v vaši vladi, nadaljuje se prelaganje odgovornosti, zato zahtevamo samostojen organ, ki bo celovito poskrbel za zagotavljanje pravic starejših do ustrezne oskrbe vsepovsod – doma, v domovih, v bolnišnicah in drugje.

Članek, v katerem smo 18. avgusta pisali o zadnjem javnem pismu združenja Srebrna nit, je imel izjemen odziv – na portalovi facebook strani 1200 všečkov, 368 komentarjev in 434 delitev, na zdravstvenem portalu pa več kot 2900 všečkov, kar potrjuje akutnost razmer na tem področju v državi, ki se še vedno proglaša za socialno in pravično.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Dunajski zgled: študenti in starejši pod isto streho

Na Dunaju so v skrbi za starejše, ki bivajo v domovih, našli salomonsko rešitev. Študentom je zdaj že poltretje leto na voljo možnost bivanja v enem od osmih mestnih domov za starejše. V zameno za bivališče z ugodno najemnino se študenti družijo z varovanci domov – se z njimi pogovarjajo, sprehajajo, igrajo družabne igre.

Študentje imajo na voljo 50 kvadratnih metrov velika neopremljena stanovanja s predsobo,  dvema ločenima spalnicama, kopalnico in skupno teraso ali balkonom; najemnina je 220 evrov. Vodstva domov tako zapolnijo prostorske zmogljivosti, ki bi sicer ostale nezasedene.

V domovih stanuje 30 študentov, ki v zameno za ugodno najemnino vsak mesec opravijo 20 ur prostovoljnega dela.

Po oceni direktorice kuratorija dunajskih domov za starejše Gabriele Graumann ta medgeneracijski projekt spodbuja medsebojno razumevanje, njihovim varovancem pa popestri vsakdan, zato upa, da bodo njihovemu zgledu prejkoslej sledile tudi druge socialne ustanove.

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.