Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno
Več kot 75 odstotkov stanovalcev domov za starejše potrebuje zdravstveno nego. Kot opozarja združenje Srebrna nit, v domove prihajajo bolni, nepokretni, ljudje s hudo demenco, tudi umirajoči. Obstoječe financiranje pa ne zagotavlja, da bo za stanovalce domov poskrbljeno strokovno in humano; nasprotno – pogoji za bivanje postajajo nečloveški. Več o tem v današnjem javnem pismu politikom. Foto: iStock, portret Biserke Marolt Meden: STA

Predsednika vlade, ministre in poslance v združenju za dostojno starost Srebrna nit sprašujejo, koliko sredstev so v proračunih za leti 2020 in 2021, ki sta v pripravi oziroma sprejemanju, namenili za starejše. Koliko domov za starejše, varovanih stanovanj in vasi za osebe z demenco namerava država zgraditi v naslednjih nekaj letih, koliko bo novih postelj v negovalnih bolnišnicah, kako bodo (u)porabljena evropska sredstva, ki so na voljo za to področje, (se) sprašuje civilna družba, ki vladi očita prelaganje odgovornosti in pomanjkanje konkretnih ukrepov. Zato Srebrna nit ponovno zahteva ustanovitev novega, samostojnega ministrstva, ki bo skrbelo za dobro starejših v slovenski družbi – in ukrepanje, ki bo starejšim zagotovilo pravice, ki jim pritičejo tudi po ustavi.

Javno pismo je združenje poslalo v vednost tudi predsedniku države, državnim svetnikom, varuhu človekovih pravic, zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in skupnosti socialnih zavodov, kajti pravkar sprejeti aneks številka dve k splošnemu dogovoru za to leto je socialnim zavodom namesto pričakovanih 6,7 milijona evrov zagotovil le 1,7 milijona evrov. Po oceni vodstva združenja ta nesprejemljiva in skrb vzbujajoča poteza »ponovno kaže na to, da naša družba starejše na celi črti ignorira in da starejši v praksi (beri: denarju) niso prioriteta«.

Namesto 6,7 le 1,7 milijona evrov

Pravkar sprejeti aneks številka dve k splošnemu dogovoru za to leto je socialnim zavodom namesto pričakovanih 6,7 milijona evrov zagotovil le 1,7 milijona evrov. Po oceni vodstva Srebrne niti ta nesprejemljiva in skrb vzbujajoča poteza »ponovno kaže na to, da naša družba starejše na celi črti ignorira in da starejši v praksi (beri: denarju) niso prioriteta«.

Kot poudarja predsednica združenja Biserka Marolt Meden, je »znano, da več kot 75 odstotkov stanovalcev domov starejših potrebuje zdravstveno nego. Ljudje v domove prihajajo bolni, nepokretni, s hudo demenco, tudi umirajoči. To v praksi pomeni, da z obstoječim financiranjem za stanovalce domov ne more biti strokovno in humano poskrbljeno, nasprotno – pogoji za bivanje postajajo nečloveški.« Enako pa, kot dodaja Marolt Medenova, velja tudi za pogoje, ki narekujejo delo zaposlenih v teh domovih, zato ti delovna mesta zapuščajo in odhajajo v tujino, kjer opravljajo enako delo, vendar za veliko boljše plačilo. 

Srebrna nit javno opozarja tudi na neodzivnost organov, ministrstev in različnih institucij, ki se na njihove predloge in pobude sploh ne odzivajo, »kaj šele, da bi jih začeli udejanjati v praksi«. Zato od vlade in poslancev zahtevajo, naj preverijo, kaj se dogaja na ministrstvih, da se bodo zadeve, ki so vse prej kot nenujne, vendarle premaknile z mrtve točke. Zakaj? Zato, ker je država dolžna poskrbeti za namestitev starejših v ustrezne institucije – in to ne tako, kot se je, denimo, zgodilo z domom Dosor v Radencih. 

»Oskrbo doma boste menda uredili šele z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga pričakujemo do konca leta, tako ste obljubili – toda ustrezna urejenost domov za starejše kliče po takojšnji intervenciji, začenši s potrditvijo kadrovskih normativov in dobro izobraženimi, empatičnimi in bolje plačanimi zaposlenimi. Glede na to, da na trgu in v sistemu šolanja primanjkuje bolničarjev – negovalcev, je naša zahteva, naj za starejše v domovih skrbijo ljudje s srednjo strokovno zdravstveno izobrazbo, torej tehniki zdravstvene nege; imamo več kot dovolj srednjih zdravstvenih šol in naredite kaj, da mladi ne bodo po šolanju odhajali v tujino. Plačajte jih spodobno, pa bodo ostali.« 

Biserka Marolt Meden

Biserka Marolt Meden,
predsednica združenja Srebrna nit:

Urejenost domov za starejše kliče po takojšnji intervenciji, začenši s potrditvijo kadrovskih normativov in dobro izobraženimi, empatičnimi in bolje plačanimi zaposlenimi. Glede na to, da na trgu in v sistemu šolanja primanjkuje bolničarjev – negovalcev, je naša zahteva, naj za starejše v domovih skrbijo ljudje s srednjo strokovno zdravstveno izobrazbo, torej tehniki zdravstvene nege; imamo več kot dovolj srednjih zdravstvenih šol in naredite kaj, da mladi ne bodo po šolanju odhajali v tujino. Plačajte jih spodobno, pa bodo ostali.

Konkretnim predlogom sledi tudi javno vprašanje: »Ste sploh pomislili, kdo bo negoval vaše sorodnike in vas osebno, morda ne jutri, a pojutrišnjem zagotovo?« Cene bivanja v domovih so že danes glede na višino pokojnine za marsikoga oziroma kar za večino postale nedosegljive. »Oskrbni del stroškov, ki je visok, si morajo starejši plačevati sami, denarja za zdravstveno nego pa ZZZS dnevno prispeva tako malo, da domovi s tem ne morejo preživeti.«

Vprašanje vodstva Srebrne niti politikom:

»Ste sploh pomislili, kdo bo negoval vaše sorodnike in vas osebno, morda ne jutri, a pojutrišnjem zagotovo?«

Zato bodo uporabniki domov za starejše oziroma (v imenu teh) njihovi sorodniki prisiljeni zahtevati, naj bolne starejše, ki zaradi zahtevnosti zdravstvene oskrbe ne spadajo v dom, obravnavajo v bolnišnicah ali v negovalnih bolnišnicah, ker, kot navaja predsednica Srebrne niti, domovi za to niso niti ustrezno plačani niti kadrovsko ustrezno organizirani. »Vsi bolni – tudi starejši – imamo namreč enake pravice kot ostali zavarovanci v zdravstvenem sistemu v Sloveniji. To so naše temeljne ustavne pravice.«

Bodo uporabniki domov za starejše oziroma njihovi sorodniki prisiljeni zahtevati, naj bolne starejše, ki zaradi zahtevnosti zdravstvene oskrbe ne spadajo v dom, obravnavajo v bolnišnicah ali v negovalnih bolnišnicah, ker domovi za to niso niti ustrezno plačani niti kadrovsko ustrezno organizirani?

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Nujno povečati zmogljivosti domov in prevetriti kadrovske normative

Društvo Srebrna nit se v današnjem javnem dopisu politikom pridružuje apelu skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki je vlado in pristojne pozvalo k čimprejšnji pripravi akcijskega načrta za pospešeno povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z obnovo in razširitvijo obstoječih objektov ter gradnjo novih domov za starejše. 

Po oceni obeh združenj se je istočasno treba resno lotiti prevetritve zastarelih kadrovskih normativov, »saj ti ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve«.

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona