Značka: domovi za starejše

Značka: domovi za starejše

Demenca

Zakaj je duševno zdravje oseb z demenco v tem času bistveno bolj ogroženo in kako pomagati tako obolelim kot njihovim negovalcem? – asist. dr. Polona Rus Prelog

Demenca je težko obolenje, ki nikoli ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje. Breme te bolezni se je v času epidemije povečalo – enako pa velja tudi za druge bolezni, ki jih zaradi spremenjenega načina delovanja zdravstva v času COVID diagnosticirajo bolj pozno, v že napredovali fazi bolezni, pa naj gre, na primer, za raka, za sladkorno bolezen ali za katero od srčno-žilnih obolenj.

Starejši

Znova prezrta skrb za starejše?

Nevzdržno in v resnici sramotno je ravnanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki varovancem domov za starejše ni omogočilo oziroma olajšalo udeležbe na referendumu o noveli zakona o vodah, saj pristojni niso pravočasno poskrbeli za možnost glasovanja po pošti. To je le ena od sistemskih ovir, ki so se v zadnjih dneh znašle na poti pri izražanju demokratične volje in tudi z ustavo določene pravice prebivalstva. Vendar tudi takšne ovire niso preprečile izvedbe te pravice in možnosti, s katerimi starejšim so in bodo pomagali številni prostovoljci, gasilci in taksisti – z brezplačnimi prevozi na volišča.

Starejši

»Starejši so bili med epidemijo bolj kot v preteklosti izpostavljeni fizičnemu, psihičnemu in strukturnemu nasilju – in posledice tega bodo še dolgo odmevale«

Med epidemijo smo veliko poslušali o pomenu skrbi za starejše, ki jih je bolezen COVID najbolj ogrožala. Ta starostna skupina prebivalstva je na račun epidemije, ki je najbolj ogrozila njihovo zdravje in najpogosteje ugašala njihova življenja, »plačala« največji davek – še vedno pa ni povsem jasno, kako hude so in bodo v resnici posledice dogajanja, ki ni končano. O pezi različnih oblik nasilja nad starejšimi, katerega pojavnost se je v času pandemije še povečala, o posledicah osamitve in osamljenosti, otežene dostopnosti do zdravstvenih storitev, pomanjkanja socializacije, neurejenih razmer in pogojev za delovanje domov za starejše sem se za Zdravstveniportal.si pogovarjala z Ireno Špelo Cvetežar, diplomirano medicinsko sestro, direktorico Doma Tisje v Litiji in vodjo delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege.

Rehabilitacija in socialna varnost

Vnetje srca, srčni infarkt, kardiogeni šok, pljučna embolija, globoka venska tromboza, možganska krvavitev, kap, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, ledvična odpoved so posledice bolezni COVID. In kako je z rehabilitacijo?

Vnetje srca. Srčni infarkt. Kardiogeni šok. Pljučna embolija. Globoka venska tromboza. Možganska krvavitev. Možganska kap. Sindrom akutne dihalne stiske. Sepsa. Akutna ledvična odpoved. Kognitivne motnje. Ponovno učenje osnovnih veščin za življenje, vključno s hojo. To so le nekatere od posledic bolezni COVID, ki posameznika lahko spremljajo še dolgo po sicer že preboleli bolezni, z veliko intenzivnostjo in izrazitim pečatom na zdravju, ki ne le, da upočasni okrevanje, ampak nemalokrat zahteva tudi ponovno zdravljenje v bolnišnici – zaradi dodatnih zapletov, ki so lahko usodni. In pri tem nikakor ne velja pozabiti, da bi bilo težkih zgodb in tragičnih izkušenj bistveno manj, če bi zaščita pred okužbo v tem obdobju, ko se pandemija še ne poslavlja, postala samoumevni sestavni del življenja vsakogar od nas; upoštevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje okužbe, je (v primerjavi s prebolevanjem te resne bolezni) bistveno preprostejši in manj invazivni preventivni vzvod.

Ukrepi

Zapleta se pri vseh boleznih, zato je COVID epidemijo treba čim prej in čim uspešneje končati

Nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje fizične razdalje in čimprejšnje cepljenje so dokazano in dokazljivo učinkoviti ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju bremena in najtragičnejših posledic epidemije, zato so predsedniki zdravniških organizacij (zbornice, društva, združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter sindikata) danes tako laično kot strokovno javnost ponovno opozorili, da v množici nasprotujočih si informacij, ki nas preplavljajo med epidemijo COVID, velja zaupati izjavam, ki jih sporočajo zdravniki, kompetentni za določeno področje medicine. Zakaj tak odziv po zdaj že skorajda leto dni trajajoči pandemični agoniji, ki sodobno družbo postavlja pred številne etične, strokovne, osebne in civilizacijske izzive, med katerimi je najhujši ta, da je v tem času samo zaradi zapletov pri tej bolezni ugasnilo 3448 življenj?

Starejši

Tako zdravniki kot pacienti ujeti v labirintu ureditve sanitetnih prevozov

Problematika nenujnih reševalnih prevozov oziroma tako imenovanih sanitetnih prevozov ni nov problem – nasprotno, v praksi že dolgo sproža številne zagate in slabo voljo, zdravnikom (osebnim ali tako imenovanim napotnim zdravnikom) pa nalaga ukvarjanje s problematiko, ki ni odvisna od medicinskega znanja, saj gre v resnici za ureditev, pogojeno z razmerjem med zavarovancem in zavarovalnico. Konec decembra je vlada veljavno ureditev spremenila.

Starejši

»Zaradi preležanin prihaja do sepse in posledično tudi do smrti!« opozarja vodstvo Srebrne niti na razmere med epidemijo v nekaterih domovih za starejše

»Za socialne stike v domovih za starejše še vedno ni ustrezno poskrbljeno, prav tako ne za obiske svojcev. Posledice socialne izolacije, pomanjkanja kadra in neustrezne, samo osnovne oskrbe varovancev pa so resnično skrb vzbujajoče, saj zaradi preležanin prihaja do sepse in posledično tudi do smrti,« je v sinočnjem pozivu k takojšnjemu ukrepanju opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden.

Pravice pacientov

»Naj oskrbovance domov za starejše, ki so bili v stiku z okužbo, na preglede v bolnišnico vozijo kar svojci, ki so tudi sami v rizični skupini?!«

»Vse trditve, češ da so sanitetni prevozi odvisni od ocene osebnega zdravnika, so sprenevedanje!« opozarjajo zdravniki. Ti na podlagi lastnih izkušenj vedo, da odgovorne institucije javno sicer lahko zagotavljajo, da je prevoz obolelih z različnih koncev Slovenije, tudi ali predvsem bolj odročnih, na preiskave in na zdravljenje v prestolnico zagotovljen, če tako odloči lečeči zdravnik – problem je, ker kasneje zavarovalniški nadzorni zdravniki tako odločitev pogosto zavrnejo kot neutemeljeno.

Ukrepi

Kako med epidemijo umiriti cunami umrlih, kako bo zdravstvo po epidemiji kos cunamiju čakajočih na zdravljenje?

»Vse dosedanje vlade so z odlašanjem reševanja nevzdržnih razmer na področju dolgotrajne oskrbe sistemsko kršile pravice starejših, kar se je razvilo v strukturno zanemarjanje tega dela populacije. V času epidemije pa so dosedanje pomanjkljivosti v skrbi za starejše postale še izrazitejše, številke o umrlih v domovih starejših so zastrašujoče,« ob dnevu človekovih pravic opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit, ki je skupaj s direktorico Amnesty International (AI) Slovenija Natašo Posel ocenila, da so neustrezne priprave na drugi val epidemije v domovih za starejše marsikomu ogrozile pravico do zdravja in življenja.

Ukrepi

Doc. dr. Aleš Rozman: »Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa«

Neverjetno je, da je Slovenija ob vseh ukrepih, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, na globalni ravni med najmanj uspešnimi pri obvladovanju epidemije. Razlogi za to so nedvoumni, povzeti v najaktualnejšem rezimeju glavnih lokacij, kjer najpogosteje prihaja do prenosa okužbe: na delovnem mestu, na »neznani« lokaciji, ki se je nekdo s prepoznano okužbo »ne spomni« oziroma je ne prepozna, ter doma, med družinskimi člani oziroma člani skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so šele na četrtem mestu.