Kaj nam pove takšna situacija, ki je z vidika skrbi za starejše v vročih poletnih dneh vse prej kot optimalna? Uradne institucije svoje dolžnosti niso izpolnile, na kar je danes opozorilo tudi združenje za dostojno starost Srebrna nit.
»Protestiramo proti neustavnemu ravnanju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki stanovalcem domov za starejše ni pravočasno omogočilo organizacije referendumskega glasovanja po pošti. V torek smo odgovorne na resornem ministrstvu vprašali, kaj bodo naredili, kako bodo omogočili oziroma organizirali prevoze na volišča ali uredili volišča v domovih, da bodo tudi tamkajšnjim stanovalcem omogočili izraziti njihovo voljo na referendumu. Odgovora nismo dobili – in ni nam znano, da bi se oglasila bodisi varuh človekovih pravic bodisi zagovornik načela enakosti,« poudarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.
Protestiramo proti neustavnemu ravnanju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki stanovalcem domov za starejše ni pravočasno omogočilo organizacije referendumskega glasovanja po pošti. Odgovora na vprašanje, kako bodo to uredili, nismo dobili – in ni nam znano, da bi se oglasila bodisi varuh človekovih pravic bodisi zagovornik načela enakosti.
Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit
V današnjem javnem pismu, naslovljenem na premiera, na oba resorna ministra, Janeza Cigler Kralja in Janeza Poklukarja, na zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic ter na skupnost socialnih zavodov, Srebrna nit opozarja tudi na druga sistemska odstopanja in anomalije.
Med drugim so izpostavili še vedno prisotne dileme glede cepljenja. »Odgovorni naj naredijo čim več, da državljanom predstavijo dobre in morebitne slabe plati cepljenja ter odgovorijo na njihova vprašanja, dvome, bojazni,« poudarja Biserka Marolt Meden, ki zagovarja stališče, po katerem »cepljenje je in mora biti svobodna izbira vsakega posameznika«.
Odgovorni naj naredijo čim več, da državljanom predstavijo dobre in morebitne slabe plati cepljenja ter odgovorijo na njihova vprašanja, dvome, bojazni.
vodstvo združenja za dostojno starost Srebrna nit
Praksa kaže, da skrb za starejše nemalokrat ostane prezrta, potisnjena ob rob, marginalizirana. Kot je pred nekaj dnevi v pogovoru za zdravstveni portal opozorila Irena Špela Cvetežar, direktorica Doma Tisje v Litiji, so bili prav »starejši med epidemijo COVID veliko bolj kot v preteklosti izpostavljeni fizičnemu, psihičnemu in strukturnemu nasilju«, zato bodo posledice takšnega stanja odmevale še dolgo.
Moteče in nerazumljivo se ji zdi, da se zdaj, ko je najustreznejši čas za priprave na jesensko širjenje okužb z novim koronavirusom, pred katerim svari epidemiološka stroka, v tem smislu še nič ne dogaja.
»Za zdaj še nismo dobili nobenih konkretnih navodil, niti glede nameščanja obolelih, saj vsi domovi nimajo prostora za rdeče cone, niti glede ravnanja ob sumu na okužbo ali ob pojavu okužbe, s čimer se bomo zagotovo v prihodnje še srečevali. Upamo pa, da se ne bo ponovila dosedanja zgodba, prežeta s strukturnim nasiljem do starejših – ko kot družba nismo dobro odreagirali v situaciji, v kateri smo se znašli.«
Čeprav so bili starejši med epidemijo COVID veliko bolj kot v preteklosti izpostavljeni fizičnemu, psihičnemu in strukturnemu nasilju, se zdi nerazumljivo, da v poletnem času, najprimernejšem za priprave na jesensko širjenje okužb z novim koronavirusom, domovi za starejše znova niso dobili konkretnih navodil za ukrepanje, s katerim bi v prihodnje preprečili usodne posledice okužb s SARS-CoV-2.
Na ta problem je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila tudi direktorica Doma Tisje v Litiji Irena Špela Cvetežar.
Portret Irene Špele Cvetežar: Diana Zajec; portret Biserke Marolt Meden: STA; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
