Značka: varnost in kakovost

Značka: varnost in kakovost

Ukrepi

V ponedeljek prvo »pogajalsko« srečanje o na novo spisanih kompetencah v zdravstveni negi?

Dokument o kompetencah v zdravstveni negi, ki bi mu na ministrstvu za zdravje morali prižgati zeleno luč v začeku meseca, nakar so zaprosili za enotedenski zamik (do tega petka), je zdaj pripravljen – na novo, v obliki osnutka. Tega so danes z resornega ministrstva poslali sindikatom in strokovnim združenjem, ki zastopajo interese zaposlenih v zdravstveni negi. Kako resni so torej obeti za ustrezno ureditev statusa medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev?

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Čakalne dobe

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!

Minister za zdravje Samo Fakin je ob prevzemu štiriletnega mandata napovedal številne ukrepe, ki naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev. Bil je zelo konkreten: v prvem letu ministrovanja se bodo čakalne dobe prepolovile, v dveh letih, do septembra 2020, pa naj čakalnih dob sploh ne bi bilo več. Prvih 100 dni mandata nove vlade je mimo, zato so tudi analitiki kompleksnega zdravstvenega sistema in njegovih najbolj ranljivih mest pobliže pogledali novonastalo sliko in preverili, kaj je bilo doslej narejeno. So čakalne vrste danes že kaj krajše? Odgovor je, na žalost, nikalen.

Ukrepi

Gorazd Kalan o otroški srčni kirurgiji: »Izničen je še tisti minimalni standard, ki smo ga z muko vzdrževali«

Kako nekdo, ki je bil dolga leta aktivno vpet v program otroške srčne kirurgije in bil tako neposredno seznanjen z vsemi odstopanji od strokovnosti in varnosti v sklopu te sicer izjemno sofisticirane dejavnosti ter bil med tistimi zdravniki, ki so se zaradi anomalij sklicevali na ugovor vesti, ko zdravljenje ni bilo več varno, danes vidi ta program? Program, za katerega vodstvo UKC Ljubljana zatrjuje, da je zdaj kakovosten in varen, da so odstopanja od strokovnih standardov sanirana in da ni nikakršnega razloga za skrb glede varnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, s čimer se je strinjal tudi minister za zdravje Samo Fakin, ko je odločil, da ta program ostane v sklopu ljubljanskega UKC. Kaj pravi mag. Gorazd Kalan, zdravnik, ki je bil od maja do decembra 2017 tudi vodja Centra za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami – dokler vlada ni razrešila tedanjega vodstva UKC in sprejela sklepa o ustanovitvi NIOSB, ki ga danes ni več?

Organizacija

Zdravniki z novimi vodstvenimi znanji v učinkovitejše obvladovanje problemov v zdravstvu

Dilema, ali naj zdravstvene zavode vodijo zdravniki, ki so subtilnejši glede skrbi za paciente, ažurnosti, kakovosti in varnosti zdravljenja, ali menedžerji, ki v osnovi nimajo nič skupnega z medicino, imajo pa bistveno več poglobljenega znanja s področja ekonomike, organizacije in vodenja poslovnih procesov, ni nova. Pa tudi nič manjša ni, kot je bila pred nekaj leti ali desetletji. Se pa v (zobo)zdravniških krogih spreminja odzivnost na ta problem, kar ni nič nenavadnega, saj vse pogostejše prevzemanje vodstvenih zadolžitev v praksi vedno znova pokaže na vrzeli v znanju, ki jih je treba zapolniti – v dobro nemotenega (so)delovanja v procesih zdravljenja, v dobro bolnikov.

Zavajajoče oglaševanje

Odzivi slovenskih zdravnikov na goljufive spletne strani: vedno novi prijemi, eni in isti nameni

Razkrivamo primer še ene goljufive spletne strani, na kateri v precej polomljeni slovenščini ponujajo izdelke, ki naj bi bili tako izjemni, da »zagotavljajo« takojšnjo ozdravitev debelosti in vseh vrst bolečin, tudi revmatskih. Navedbe so »podprte« z znanjem slovenskih znanstvenikov, ki pa so izmišljeni, prav tako kot mnenja dosedanjih kupcev, ki naj bi bili izjemno zadovoljni z doseženimi rezultati. Za vse navedbe, od izgube 14 kilogramov na mesec brez vsakršnega truda do izginotja vsakršnih bolečin v osmih minutah, je edino pravo poimenovanja: goljufija. Goljufija, ki se ji je treba izogniti na daleč.

Ukrepi

Zakaj zdravstvena blagajna tako pozno dobiva zeleno luč vlade za 111 milijonov evrov višjo porabo?

Vlada je danes sprejela spremembe odloka (odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020), s katerimi za prihodnje leto na novo določa plafon porabe denarja v javno-finančnih blagajnah, med drugim tudi v zdravstveni. Na tej osnovi bodo potem, ko bo spremenjeni odlok potrdil tudi državni zbor, pripravili rebalans proračuna za prihodnje leto. Kar se tiče zdravstva, bodo te spremembe omogočile namensko porabo prispevkov zavarovancev – vendar bi bilo, kar se tiče prerazporeditve tega denarja za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, bistveno bolj smotrno, če bi vlada odlok spremenila pravočasneje.

Ukrepi

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019

Poti za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajševanje čakalnih dob obstajajo, tudi denar je na voljo, vendar vzvodi za ukrepanje ostajajo v starih, nespremenjenih okvirih, ki onemogočajo pravočasno ukrepanje – pacienti pa čakajo. Aktualna zgodba je podobna letošnjemu spomladanskemu predlogu za razdelitev 35 milijonov evrov, s katerimi naj bi veliko obolelih rešili iz predolgih čakalnih vrst, pa se potem ni zgodilo nič do pozne jeseni, ko je bistveno prepozno za izvedbo res celovitih, skrbno načrtovanih ter kakovostno in varno opravljenih storitev do konca leta, ki se bliža z nezadržno hitrostjo.

Ukrepi

Otroška srčna kirurgija ostaja v UKC Ljubljana – najboljša možnost ali izgubljena priložnost?

Otroška srčna kirurgija ostaja v Sloveniji, še naprej bo delovala v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Minister za zdravje Samo Fakin je danes s temi besedami napovedal razplet zgodbe, do kakršne v medicini v resnici nikoli ne bi smelo priti. Podrobnosti bodo znane v kratkem, a scenarij je predvidljiv. Vključuje intenzivne pogovore tako z UKC kot z Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), kar se zdi dobro, vendar istočasno pušča kopico dilem in vprašanj brez pravih odgovorov. Končna odločitev bo znana v začetku decembra.

Varnost in kakovost

Odvzem osebnih receptov nekaterim zdravnikom – ukinitev privilegija, skrb za varnost zdravljenja ali nedopustno poseganje v stroko?

Po novem zdravniki, ki nimajo več veljavne licence, in zdravniki, ki delajo izven javnega zdravstvenega sistema – kot zasebniki, ki paciente zdravijo samoplačniško –, ne bodo imeli več možnosti za predpisovanje zdravil na recept sebi in svojim bližnjim. Zdravniška zbornica, ki se s tem ukrepom ne strinja, ocenjuje, da bo pravico do predpisovanja receptov za osebno rabo izgubilo približno 3100 zdravnikov, zaradi česar naj bi omenjeni ukrep že tako ali tako preobremenjene zdravnike splošne ali družinske medicine še bolj obremenil, s približno 100.000 dodatnimi obravnavami.