Glede na aktualne razmere v zdravstvenem sistemu, zlasti glede na težave, povezane z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in s čakalnimi dobami, se vlada strinja, da so spremembe nujne v kar nekaj zdravstvenih podsistemih, tudi v plačnem. Ni pa pripravljena podpreti izstopa zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. V sindikatu Fides današnje sporočilo resornega ministra Danijela Bešiča Loredana in vlade kot celote, s tem pa tudi ponovno vabilo na pogajanja o stavkovnih zahtevah, označujejo kot prvi uspešni korak, ki pa ga je treba nadgraditi z odgovornim in učinkovitim vladnim odzivom ter z zagotovitvijo celovitih rešitev, ne zgolj s povzemanjem težav, ki so v pretežni meri dediščina preteklosti.
V sindikatu Fides ponovno vabilo vlade na pogajanja o stavkovnih zahtevah označujejo kot prvi uspešni korak, ki pa ga bo njihovem prepričanju treba nadgraditi z odgovornim in učinkovitim vladnim odzivom ter z zagotovitvijo celovitih rešitev, ne zgolj s povzemanjem težav, ki so v pretežni meri dediščina preteklosti.
Razmere, ki narekujejo upad kakovosti in povečujejo varnostna tveganja
Naj ob tem spomnimo na javni apel Slovenskega zdravniškega društva (SZD) javnosti, naj konstruktivno podpre prizadevanja zdravništva, pogajalce pa k sprejetju hitre in razumne rešitve, kajti »napovedana stavka ne sme biti razumljena kot kruhoborstvo za višje zdravniške plače, ampak kot borba za izboljšanje pogojev za delo z bolniki, za katere je zdravnik odgovoren moralno, profesionalno in kazensko.«
Le tako naj bi bilo mogoče čim manj boleče urediti razmere v zdravstvu, ki so vse prej kot optimalne, tako za bolnike kot tudi za zaposlene. V aktualnih okoliščinah, ki jih nihče ni bil sposoben sanirati že leta in desetletja, se namreč najboljši strokovnjaki iz zdravstvene sfere vse pogosteje odzivajo na izzive, ki se jim ponujajo drugod – med drugim tudi v zavedanju, da podcenjevanje strokovnega dela (pa pri tem nikakor ne gre le za delo zdravnikov, kajti med morda najbolj podcenjenimi je zdravstvena nega) »vodi v upad kakovosti in večja varnostna tveganja«.
Napovedana stavka ne sme biti razumljena kot kruhoborstvo za višje zdravniške plače, ampak kot borba za izboljšanje pogojev za delo z bolniki, za katere je zdravnik odgovoren moralno, profesionalno in kazensko. (Slovensko zdravniško društvo)
Vladno pogajalsko skupino bo vodil Danijel Bešič Loredan
In ker revolt zaposlenih – kot tudi apeli javnosti, pacientov in združenj bolnikov – vedno znova ostanejo brez pričakovanega odziva, se velja vprašati predvsem to, kaj omenjeno dogajanje pomeni za obolele, ki si preprosto ne zaslužijo tega, kar se dogaja v slovenskem javnem zdravstvu.
Fides se je že odzval na ponovno povabilo k pogajalskemu dialogu – ta se je ustavil zaradi vladnega odmika od prvotnih dogovorov –, v katerem bo vladno pogajalsko skupino (ministrstvo za javno upravo bodo zastopali ministrica Sanja Ajanović Hovnik, sekretarka Nika Benedik in vodja sektorja za plače v javnem sektorju Branko Vidič, medtem ko bosta v imenu ministrstvu za finance med pogajalci državni sekretar Tilen Božič in sekretarka Jožica Grom) vodil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, njegov namestnik bo državni sekretar Tadej Ostrc. Zdravniki menijo, da ni prav nikakršnega razloga za nadaljnje odlašanje s pogajanji in posledično ustvarjanje izrednih razmer v zdravstvu, zato vladno stran k pogovoru o reševanju najnujnejših težav v zdravstvu vabijo že jutri, da se bodo tako lahko skupaj, z odgovornim delom in ustreznim dogovorom, izognili stavki.
Zdravniki menijo, da ni prav nikakršnega razloga za nadaljnje odlašanje s pogajanji in posledično ustvarjanje izrednih razmer v zdravstvu, zato Fides vladno stran k pogovoru o reševanju najnujnejših težav v zdravstvu vabi že jutri, da se bodo tako lahko skupaj, z odgovornim delom in ustreznim dogovorom, izognili stavki.
Cilj: odpraviti kratke stike, ki jim je izpostavljen celotni zdravstveni tim, skupaj z bolniki
Vladna stran se bo v tem duelu pogovarjala z zdravniki, ki niso profesionalni sindikalni predstavniki, ampak prihajajo »s terena«, iz neposredne klinične prakse, zato v srži poznajo vse kratke stike, ki jim je izpostavljen celotni zdravstveni tim, skupaj z bolniki.
Štiri tisoč brošk z napisom »Dovolj nam je« je bila premajhna kvota, da bi si jih lahko nadeli vsi, ki se strinjajo, da je treba največje težave slovenskega zdravstva odpraviti čim prej; poleg zdravnikov in zobozdravnikov so si jih nadeli tudi drugi člani zdravstvenega tima, potem pa jih je zmanjkalo, tudi za bolnike. A ti so že brez tega napisa v takšni stiski, da bi bila edina spodobna stvar, ki bi jo odločevalci morali doseči čim prej in čim odločneje, da v zdravstvu zagotovijo nemoteno, ažurno obravnavo brez logističnih in varnostnih kratkih stikov, pa naj gre za kadrovsko »pokritost« ali za omogočenje pravočasne, usmerjene diagnostike in zdravljenja.
Štiri tisoč brošk z napisom »Dovolj nam je« je bila premajhna kvota, da bi si jih lahko nadeli vsi, ki se strinjajo, da je treba največje težave slovenskega zdravstva odpraviti čim prej; poleg zdravnikov in zobozdravnikov so si jih nadeli tudi drugi člani zdravstvenega tima, potem pa jih je zmanjkalo, tudi za bolnike ...
Simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
