Značka: minister za zdravje

Značka: minister za zdravje

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.

Revolt

»Gospod predsednik vlade in gospod minister za zdravje, kako pa kaj zdravje otrok?«

Ali nameravate tudi pediatre prisiliti, da se bodo morali najprej odpovedati zdravljenju otrok – in s tem doseči, da bi jih lahko zdravili tako, kot si zaslužijo, so danes predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra v odprtem pismu vprašali pediatri, združeni v sekciji za primarno pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Pediatri so zaskrbljeni, ker v času, ko so vsa prizadevanja usmerjena v intenzivno reševanje razmer v družinski medicini, problemi primarne pediatrije in šolske pediatrije, ki niso nič manjši kot v drugih specialnostih v osnovnem zdravstvu, ostajajo pozabljeni.

Ukrepi

Prihaja 16 mladih družinskih zdravnikov – pa tudi sistemski ukrepi, ki naj bi izboljšali razmere v osnovnem zdravstvu

Družinska medicina v Sloveniji kleca pod bremeni – in zdravniki na zdaj veljavno sistemsko ureditev, ki že dolgo ne sledi resničnim potrebam, niso več pripravljeni pristajati. Najbolj odmevna doslej je bila poteza večine splošnih in družinskih zdravnikov, ki delajo v sklopu zdravstvenega doma Kranj – v ponedeljek jih je kar 23 dalo odpoved; odpovedni rok se izteče konec maja. Iskanje rešitev – ne le za kranjsko območje, ampak za družinsko medicino v Slovenji nasploh – se v zadnjih dneh odvija pospešeno. Na ravni ministrstva so sprejeli nekaj konkretnih odločitev, ki vključujejo tudi popravljanje in dopolnjevanje splošnega dogovora za to leto, a tudi zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik ne ostaja križem rok. Zanimalo nas je, kako bodo odgovorni v sistem čim hitreje umestili 16 mladih zdravnikov, ki so specialistični izpit opravili v začetku tega tedna in lahko močno razbremenijo starejše kolege.

Ukrepi

Lili Gantar Žura, direktorica ZD Kranj: »Zakaj je kar 23 zdravnikov dalo odpoved? Zato, ker je družinska medicina večino časa le še tekoči trak!«

Razlogi, zaradi katerih je kar 23 zdravnikov splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu kranjskega zdravstvenega doma, s 1. aprilom dalo odpoved, so resni. In niso finančne narave. Direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura je v video pogovoru za zdravstveni portal pojasnila ozadje zdajšnjega dogajanja, zahteve zdravnikov, ki morajo biti uresničene, če naj bi zdravniki odpovedi umaknili pred koncem maja, ko se izteče odpovedni rok – in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bodo zdaj resnično preobremenjeni zdravniki lahko bolnikom spet zagotavljali kakovostno, varno, celovito in ažurno zdravljenje. Če do tega ne bo prišlo, bo na širšem območju Kranja približno 45.000 pacientov ostalo brez izbranega zdravnika. In to ne bi bilo nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva.

Ukrepi

Napovedi so se uresničile: 1. aprila je 23 zdravnikov iz zdravstvenega doma v Kranju dalo odpoved

Ne, ne gre za prvoaprilsko šalo – specialisti splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu Zdravstvenega doma Kranj, so danes uresničili napovedi. Kar 23 od skupno 34 zdravnikov se je odločilo za odpoved delovnega razmerja, zaradi preobremenjenosti, ki jo je letošnji splošni dogovor – ta določa (pogoje za) razdelitev finančne pogače za zdravstvene storitve in programe – le še dodatno povečal. Zdravniki, vedno bolj zasuti tudi z administrativnimi opravili, za katera bi po njihovem prepričanju morale poskrbeti strokovne službe plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), tega preprosto ne zmorejo več. In kaj takšna odločitev pomeni za dejavnost kranjskega zdravstvenega doma, za paciente? Brez izbranega zdravnika bi konec maja oziroma v začetku junija, ko se izteče odpovedni rok, lahko ostalo več kot 40.000 zavarovancev, ki živijo na območju Kranja, Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Naklega, kar ne pomeni nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva. Vsaj na Gorenjskem.

Ukrepi

Bo ministru Šabedru v kratkem uspelo dokončno potopiti osnovno zdravstvo?

Za ponedeljek, 1. aprila, je več kot dvajset zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj napovedalo odpoved delovnega razmerja. In pri tej odločitvi vztrajajo, kajti v obstoječih razmerah njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno. Z za danes predvidenim srečanjem z ministrom za zdravje, na katerem naj bi poskušali priti do dogovora za ureditev delovnih pogojev, v katerih zdravnikom preprosto zmanjkuje časa za paciente, ne bo nič – razloge za to smo na zdravstvenem portalu podrobno predstavili že včeraj. Krivo je bilo pogojevanje ministra, ki se je želel pogovoriti samo z zdravniki, medtem ko se z njihovimi sindikalnimi zastopniki ni hotel sestati. Zdravniki na tak pristop niso pristali.

Ukrepi

Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes prisegel pred državnim zborom, zdaj bo moral pospešeno sanirati razmere v zdravstvu, najprej v družinski medicini

»Naše trenutne obremenitve so preko meje znosnega. Kljub težkim razmeram za zdaj še vztrajamo, predvsem zaradi razumevanja vodstva, ki se po svojih najboljših močeh trudi pri iskanju rešitev, med drugim tudi z zaposlovanjem dodatnega kadra, ki s strani ZZZS ni odobren in finančno pokrit,« je v današnjem dopisu, naslovljenem na resorno ministrstvo, zapisalo 14 zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. To so naredili v upanju, da bo novoimenovani minister za zdravje Aleš Šabeder uvidel, da nalaganje bremena na že tako ali tako od pritiska zgrbljena ramena družinskih zdravnikov ne predstavlja rešitve.

Ukrepi

Kaj bo novi zdravstveni minister dal v prvi plan – funkcionalno diagnostiko in reanimacijo sistema ali bolnike?

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, ki je največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem vodil le dobro leto dni, pred tem pa zdravstva ni pobliže poznal, je kot edini kandidat za ministra za zdravje danes dobil zeleno luč matičnega parlamentarnega odbora. Poslanci so nujno sejo odbora za zdravstvo zaradi redne seje dvakrat prekinili, da so v dveh dneh in treh etapah seje dobili zadovoljive in dovolj celovite odgovore na vsa vprašanja, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne izzive v poslanstvu novega zdravstvenega ministra, po profesiji ekonomista; po izčrpnem hiringu je večina članov odbora Šabedrovo kandidaturo podprla.