Značka: zdravstvena reforma

Značka: zdravstvena reforma

Revolt

»Dovolj nam je!« sporočajo ne le zdravniki, ampak celotno zdravstvo – skupaj z bolniki

Napovedana zdravniška stavka je, čeprav v javnosti ni tako razumljena, zadnji klic vpijočega v javno-zdravstveni močvari, ki danes državljanu, zavarovancu, pacientu, bolniku daje bistveno manj, kot mu obljubljata tako veljavna zakonodaja kot, nenazadnje, tudi ustava. In ne, pri tem nikakor ne gre le za plače zdravnikov. Te so pravzaprav vrh ledene gore, ki, obdana s sistemsko nepreglednim močvirjem, ni zamrznila le ažurnega, celovitega, s kakovostjo in varnostjo zaznamovanega delovanja zdravstva, ampak je onemogočila razvoj. Razvoj, ob katerem zdravniki in medicinske sestre zaradi nemogočih pogojev ne bi uhajali drugam, pacienti pa ne bi obtičali v nepreglednih čakalnih vrstah in med čakanjem izgubljali že tako ali tako načeto zdravje. Vlada, ki poudarja, da se zaveda obstoječih težav, je danes na dopisni seji v strinjanju, da so spremembe nujne, sprejela izhodišča za pogajanja s sindikatom (zobo)zdravnikov Fides.

Reforma

Bo načrtovana zdravstvena reforma pacienta, izgubljenega v sistemu, ponovno postavila v središče dogajanja – nazaj na mesto, ki mu pritiče?

V Sloveniji smo, vsaj kar se zdravstva tiče, priča precedensu. Doslej namreč še ni bilo premiera, ki bi zaposlenim v javnem zdravstvu javno zagotovil bianco menico za pokritje vseh zdravstvenih storitev, ki jih bodo v sklopu predrugačene organizacije dela izvedli do konca prihodnjega leta in tako skrajšali nespodobno dolge čakalne vrste, v katerih so, skupaj s svojimi še neodkritimi ali neustrezno obravnavanimi boleznimi, ujeti bolniki. Tisti torej, zaradi katerih sistem sploh obstaja. Kakšne rešitve je nakazalo delovno srečanje z zdravniki, medicinskimi sestrami, z izvajalci in z vodstvenim kadrom, ki so mu na ministrstvu za zdravje dali simbolični slogan »Skupaj za boljšo in hitrejšo dostopnost do zdravstvenih storitev«? In kakšne dileme vznikajo ob nekaterih predstavljenih poudarkih, ki so pri marsikom vzbudili skrb o morebitnem načrtovanju stranpoti pri ustvarjanju nove podobe slovenskega zdravstva?

Ukrepi

Pediater Igor Dovnik apelira na vlado zaradi suma na korupcijsko tveganje pri ministrstvu za zdravje

Da je skrb za kakovost in varnost zdravstvenih storitev osnova, na kateri mora temeljiti dobra zdravstvena dejavnost, je jasno. Jasno je tudi, da zdravstvene ustanove, ki želijo imeti nedvoumen izkaz o svojem dobrem in uspešnem delovanju v dobro bolnikov, ki želijo biti konkurenčne in primerljive tako doma kot tudi onkraj naših meja, z udejanjanjem mednarodno priznanih prijemov in sistemov kakovosti, to dosežejo z mednarodno presojo kakovosti. Doslej je šlo za prostovoljno odločitev, po novem naj bi to postala obveza – vendar ne na podlagi sprememb zakonodaje, ampak kar z rokohitrsko umestitvijo tovrstne zahteve v dokument, ki določa vsakoletno porazdelitev finančnih sredstev za zdravstvo.

Ukrepi

Tegobe slovenskega zdravstva, kdo vas bo odpravil?

Naša bralka, ki je na facebook strani zdravstvenega portala komentirala aktualno dogajanje v slovenskem zdravstvu, je povedala, da potrebuje nujen pregled žilja. Za lažjo predstavo, kaj v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema pomeni predikat »nujno«: gospa je za pregled naročena čez pol leta, za preiskavo bo morala doplačati 80 evrov. Spodbudno se zdi, da je minister za zdravje napovedal prepolovitev nevzdržno dolgih čakalnih dob do letošnjega septembra, torej čez dobrega pol leta. Pa je ta napoved uresničljiva, glede na že dolga leta nesanirane kadrovske probleme in tegobe slovenskega zdravstva, ki jim tudi finančne injekcije ne pomagajo kaj dosti?

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Reforma

Zdravstvena reforma: pozivi se vrstijo, problemi se kopičijo, čas je za ukrepanje

Mesec dni je minilo, odkar je Samo Fakin prevzel vodenje ministrstva za zdravje. Mimo je torej slaba tretjina časa, v katerem naj bi novi minister s čim manj kratkimi stiki začrtal dobro vodenje in delovanje resorja, za katerega je prevzel odgovornost. Po 100 dneh pridejo na vrsto odgovori, predvsem pa konkretna dejanja. Vendar v zdravstvu tudi v tem vmesnem obdobju ni in ne more biti miru, preveč nedorečenosti in neurejenosti je v tem sofisticiranem, zapletenem kolesju, ki že dolgo kliče po vzpostavitvi reda. Zdravstvena reforma je nuja.

Ukrepi

Novela zakona o zdravniški službi je protiustavna, neodgovorna, žaljiva, nevarna in – sprejeta!

Novela zakona o zdravniški službi je protiustavna, neodgovorna, žaljiva do ljudi, ki delajo v zdravstvu, in tudi nevarna, smo lahko slišali v sklopu razprave, ki se je na današnji izredni seji državnega zbora odvila pred glasovanjem o še zadnji rešilni bilki za ohranitev otroške srčne kirurgije na Slovenskem. Večina poslancev se je v več ur trajajočih razpravah sicer strinjala z ugotovitvijo, da po nujnem postopku predlagana novost predstavlja zgolj poskus gašenja požara, ki pa s to potezo ne bo obvladan, saj ima preveč žarišč – a so takšnemu »gašenju« na koncu z večino glasov vendarle prižgali zeleno luč.

Reforma

Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«

Uroš Golobič Ahčan, profesor in doktor znanosti, je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, vrhunski strokovnjak, zaslužen za izjemne dosežke v tej veji medicine, poznan in priznan doma v tujini. Njegova ekipa je pred kratkim prva na svetu uspešno izvedla izjemno zahteven poseg, ki že močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih – kirurško rekonstrukcijo amputacije nosu, pri kateri so pacientki nos naredili iz kosti in mehkih tkiv roke, nato pa ga presadili nazaj na obraz. Slovenska medicina je tako ponovno dodala pomemben kamenček v mozaik svetovnega znanja na področju rekonstrukcijske kirurgije. 

Ukrepi

Zdravstvo – kaj se bo izvalilo iz predvolilnega »jajca«?

Zdravstvo je eno izmed najbolj vitalnih, istočasno pa tudi najbolj ranjenih področij v slovenski družbi, ki takoj po končanih državnozborskih volitvah in imenovanju nove vlade potrebuje ukrepanje. Takojšnje, celovito, korenito. Brez visoko donečih obljub, brez metaforičnega slikanja politične mavrice, ki je doslej vedno znova, sicer resda vedno manj uspešno, zakrivala resnično sliko zdravstvene sfere, v kateri so kratko potegnili bolniki oziroma zavarovanci pa tudi vsi v zdravstvu zaposleni. Kaj tako rekoč tik pred volitvami obljubljajo stranke?

Ukrepi

Politične stranke za zdaj obljubljajo veliko dobrega, tudi v zdravstvu

Politične stranke, ki jim javnomenjske raziskave na skorajšnjih volitvah napovedujejo izvolitev v državni zbor, obljubljajo veliko, marsikaj; seveda je tak pristop v predvolilnem obdobju logičen in samoumeven, toda kasneje večina obljub vse prehitro zapade v pozabo, vsaj dosedanja praksa je bila takšna. Bo tudi tokrat tako? Kaj je napovedala in obljubila šesterica (od sicer sedmih povabljenih) predstavnikov strank na današnjem AmChamovem dogodku?