Je dodatno zaračunavanje v domovih za starejše nadstandard ali nepravilnost? Če menite, da so vam oziroma vašemu svojcu storitev neupravičeno zaračunali, to sporočite na ZZZS!

Je dodatno zaračunavanje v domovih za starejše nadstandard ali nepravilnost? Če menite, da so vam oziroma vašemu svojcu storitev neupravičeno zaračunali, to sporočite na ZZZS!

Pred slabimi tremi tedni smo opozorili na skrb vzbujajoče anomalije pri skrbi za varovance v domovih za starejše in v socialno-varstvenih zavodih, kjer morajo varovanci oziroma njihovi svojci doplačevati za storitve, označene kot »razkošje«, čeprav gre v resnici za povsem standardne storitve, ki niso nič več kot osnovna pomoč ali nega. Se je v času od javnega poziva društva Srebrna nit k takojšnjemu ukrepanju odgovornih kaj spremenilo? Ne dosti. Z dvotedenskim zamikom smo prejeli odgovor ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poslan iz kabineta ministrice; odgovorne institucije, med njimi tudi omenjeno ministrstvo, smo namreč prosili za odziv na navedbe v odprtem pismu društva Srebrna nit, ki je pozvalo k takojšnji odpravi sramotnih razmer, ko je v domovih za starejše treba doplačevati za kopanje, povijanje nog, za nameščanje slušnega aparata ... Na ministrstvu za delo trdijo, da so se z združenjem na to temo sestali, medtem ko združenje dokazuje, da temu ni bilo tako. Pri tem pa ostaja jasno, da po taki poti in na tak način do rešitev, ki so nujne, ne bo prišlo pospešeno.

Je dodatno zaračunavanje v domovih za starejše nadstandard ali nepravilnost? Če menite, da so vam oziroma vašemu svojcu storitev neupravičeno zaračunali, to sporočite na ZZZS!
Varovanci v domovih za starejše so resnično v brezizhodnem položaju, saj morajo doplačevati celo za osnovne storitve, najsi gre za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, za povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ali za nego, če so okuženi z eno od najtrdovratnejših in tudi najbolj ogrožujočih bolnišničnih okužb, MRSA. Nedavni poziv Srebrne niti k odpravi tovrstnih anomalij in diskriminacije je bil jasen, nedvoumen. Pri odgovorih in ukrepih pa se zatika, zato smo preverili, kaj se v resnici dogaja. In nekaj se, kot kaže, vendarle dogaja ... Foto: iStock

A počasi se vendarle premika. Konec minulega tedna sta se na ministrstvu za zdravje odvila dva sestanka. V četrtek je na prvem, medresorskem, beseda tekla o preprečevanju in obvladovanju okužb v domovih za starejše, medtem ko so dan kasneje na ministrstvo za zdravje povabili tudi predstavnice Srebrne niti – združenja za dostojno starost in se z njimi pogovorili o ključnih izzivih za izboljšanje razmer v skrbi za starejše. 

Kako je torej mogoče, da morajo varovanci v domovih za starejše plačevati za osnovne storitve, najsi gre za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, za povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ali za nego, če so okuženi z eno od najtrdovratnejših in tudi najbolj ogrožujočih bolnišničnih okužb, MRSA? 

Poziv Srebrne niti k ukrepanju je bil jasen, nedvoumen. Pri odgovorih in ukrepih pa se zatika, zato smo preverili, kaj se v resnici dogaja.

Kako je mogoče, da morajo varovanci v domovih za starejše plačevati za osnovne storitve, najsi gre za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, za povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ali za nego, če so okuženi z eno od najtrdovratnejših in tudi najbolj ogrožujočih bolnišničnih okužb, MRSA? 

Poziv Srebrne niti k ukrepanju je bil jasen, nedvoumen. Pri odgovorih in ukrepih pa se zatika, zato smo preverili, kaj se v resnici dogaja.

Vodstvo Srebrne niti opozarja na nevzdržnost dogajanja, v sklopu katerega v družbi, ki se še vedno (vsaj navzven) ponaša z zavezanostjo enakosti, pravičnosti in solidarnosti, prihaja do tako očitne diskriminacije, pred katero si odgovorne institucije očitno z mirno vestjo zatiskajo oči in ušesa – in poziva odgovorne k takojšnjemu ukrepanju.

Kako je (bilo) z dialogom med društvom Srebrna nit in ministrstvom za delo?

Do prvega tovrstnega poziva Srebrne niti je prišlo v januarju, vendar sta se takrat odzvali le dve zastopnici pacientovih pravic in varuh človekovih pravic. Kot so zapisali v sporočilu za javnost ob drugem javnem pozivu za urgentno ukrepanje pred dobrima dvema tednoma, so jim po januarskem apelu na ministrstvu za zdravje (torej v mandatu ministra Sama Fakina) sestanek obljubili, vendar do tega nikoli ni prišlo, medtem ko z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovora sploh ni bilo.

Zato je bil toliko bolj presenetljiv zapoznel odziv ministrstva za delo, v katerem je to navedbe združenja zanikalo kot neresnične. Posledično je predsednica združenja Biserka Marolt Meden na ministrstvo naslovila dopis, v katerem je izrazila pričakovanje, da bo ministrstvo za delo samo obvestilo kabinet premiera Marjana Šarca o »zmotnih navedbah ministrstva« v odgovorih za zdravstveni portal. V istem času se je še pokazalo, da združenje pomotoma ni dostavilo dopisa zavodu za zdravstveno zavarovanje, za kar so se tudi že opravičili ... Vendar ti logistični zapleti in nedoslednosti v resnici niso ključnega pomena za iskanje ažurnih in celovitih rešitev na tem področju, ki se, vsaj delno, v zadnjem času vendarle nakazujejo. 

Letos je zaživelo kar nekaj sprememb

Tako so za Zdravstveniportal.si na ZZZS pojasnili, da zavod iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za oskrbovance v socialno-varstvenih zavodih plačuje zdravstveno nego in ločeno zaračunljiv material – in da v skladu z določbami splošnega dogovora, ki vsako leto postavi osnovne okvire za razdelitev finančne pogače v zdravstvu, za leto 2019 velja, da izvajalec splošne ambulante v domu za starejše stroške preiskav tako imenovane nadzorne kužnine za prisotnost večkratno odpornih mikroorganizmov lahko računa v breme ZZZS. Torej ne več v breme varovanca! 

To je pomembna sprememba, v sklopu katere velja, da socialno-varstveni zavodi lahko v breme ZZZS zaračunavajo tudi infuzijske sisteme, intravenozne kanile, komplete za dekolonizacijo, ampulirana in druga zdravila (s seznama A), ki jih varovancu predpiše zdravnik, ki v socialno-varstvenem zavodu dela na podlagi pogodbe.

Po novem ZZZS – in ne več varovanec oziroma njegovi svojci! – krije tako imenovane nadzorne kužnine za prisotnost večkratno odpornih mikroorganizmov, infuzijske sisteme, intravenozne kanile, komplete za dekolonizacijo ter ampulirana in druga zdravila s seznama A.

In kako je z doplačevanjem za menjavo plenic?

Kako pa je z nevzdržnim pravilom, po katerem je plačilo za menjavo plenic, kot opozarjajo v društvu Srebrna nit, obvezno, če oskrbovanec preseže z zakonom predpisani normativ? »Zanima nas, kateri zakon v Sloveniji določa, koliko menjav plenic oskrbovanec torej lahko dobi na dan, na mesec ... – oziroma kolikokrat na dan sme človek odvajati blato ali urin,« (se) sprašujejo predstavnice civilne družbe.

Glede te dileme v direkciji ZZZS pravijo takole: »Pravico do inkontinenčnih pripomočkov določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja – v 116. členu. Zavarovana oseba lahko v obdobju enega meseca prejme skupno največ 90 kosov ene vrste ali kombinacije različnih pripomočkov (predlog, hlačnih predlog oziroma plenic, posteljnih podlog).« Pravila in postopki so enaki tako v domovih za starejše kot v socialno-varstvenih zavodih.

Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je zavarovanec upravičen do kritja stroškov 90 pripomočkov (predlog, hlačnih predlog oziroma plenic, posteljnih podlog) na mesec.

V vodstvu ZZZS poudarjajo, da je zaračunavanje dodatnih storitev v smislu izvajanja tržne dejavnosti v pristojnosti vodstev domov za starejše, njihovih svetov zavodov in njihovega ustanovitelja – ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Večina zaračunljivih storitev se nanaša na storitve, ki ne sodijo v sklop zdravstvene nege.

Če pa se zgodi, da bi varovanec ali njegovi svojci posumili, da jim v domu oziroma zavodu neupravičeno zaračunavajo storitev, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ZZZS zavarovance oziroma neposredno prizadete osebe poziva, naj v zvezi s tem pripravijo pritožbo in jo naslovijo na zavod, ki je plačnik teh storitev. Ob tem zagotavljajo, da bo ZZZS navedbe preveril in ustrezno ukrepal.

Na ministrstvu za delo se sklicujejo na pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev

In kaj pravijo na ministrstvu za delo? Dodatki za, denimo, nadstandardni prostor se nanašajo na lastne sanitarije, lastno kopalnico, balkon, dodatno opremo, na sobo, ki je večja od predpisane, dodatek za apartma – istočasno pa pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev zahteva zmanjšanje cene za sobe s tremi ali več posteljami ter sobe, ki so manjše od normativov.

Dodatne storitve pa so v omenjenem pravilniku opredeljene kot obseg oskrbe, ki ni predmet standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe in se lahko zaračunajo samo na podlagi izkazanih in dokumentiranih dodatnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitve – pod pogojem, da se uporabnik zanje odloči prostovoljno in da so opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva. Dodatne storitve so: prinašanje hrane v sobo, če ni to zajeto že v vrsti oskrbe, opravljanje storitev čiščenja večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot to izhaja iz kategorije oskrbe, v katero je uvrščen uporabnik, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedikerja ... 

Taki so torej odgovori ministrstva za delo kot ustanovitelja. Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja vsakega posameznega zavoda. Razlike v cenah dodatnih storitev nastajajo zaradi različnih okoliščin poslovanja posameznega izvajalca, medtem ko popolnega poenotenja cen dodatnih storitev menda ni mogoče zahtevati – seveda pa ima ministrstvo možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posamezne dodatne storitve s cenika, če ugotovi, da izvajalec kot dodatne zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posamezne dodatne storitve s cenika, če ugotovi, da izvajalec kot dodatne zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev. 

Pomembna sestanka s pomembnimi zaključki

In te stvari se morajo spremeniti, poenotiti in urediti, kajti varovanci imajo pravico do dostojne, celovite in enovite obravnave, kakršno za zdaj napovedujeta zakon o dolgotrajni oskrbi in tudi pravilnik o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi. Obravnava obeh se je, še pred začetkom ministrovanja Aleša Šabedra, zataknila na ministrstvu za zdravje.

Prejšnji konec tedna smo prosili za zaključke obeh sestankov na resornem ministrstvu, odgovore smo prejeli danes. 

Pri obravnavi aktualne problematike na področju oskrbe starejših so predstavniki zdravstvenega ministrstva in Srebrne niti opredelili prednostna področja, ki zahtevajo posebno pozornost in ukrepanje. To so: področje kompetenc in normativov v zdravstveni negi, dolgotrajna oskrba in paliativna oskrba.

Pri obravnavi aktualne problematike na področju oskrbe starejših so predstavniki zdravstvenega ministrstva in Srebrne niti opredelili prednostna področja, ki zahtevajo posebno pozornost in ukrepanje. To so: področje kompetenc in normativov v zdravstveni negi, dolgotrajna oskrba in paliativna oskrba.

Na medresorskem sestanku glede preprečevanja in obvladovanja okužb v domovih za starejše, na katerem so se srečali predstavniki obeh ministrstev, varuha človekovih pravic, ZZZS, nacionalnih komisij za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb ter za smotrno rabo protimikrobnih zdravil, pa je bila sprejeta odločitev za revizijo programa preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo v socialno-varstvenih zavodih. Posodobili bodo tudi navodila za delo zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zvezi s tem problemom, kar naj bi vodilo k poenotenju in posledičnemu izboljšanju prakse na tem področju.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Srebrna nit:

Pri preprečevanju diskriminacije starejših je država padla na izpitu

Društvo Srebrna nit, ki ga vodi Biserka Marolt Meden, je danes na predsednika vlade Marjana Šarca, na obe ministrstvi, za zdravje in za delo, na varuha človekovih pravic in na kandidate za evropske poslance naslovilo javno pismo, v katerem članice društva opozarjajo na problematiko perečega pomanjkanja namestitev v domovih starejših in odgovorne istočasno seznanjajo z zahtevo, naj država vendarle zagotovi sredstva za gradnjo domov tudi s pomočjo evropskih sredstev.


Znano je, da je Slovenija med državami EU na prvem mestu – zaradi najhitreje starajočega se prebivalstva, kar je povzročilo, da je demografska piramida pri nas že zdaj obrnjena na glavo. Ukrepanje je nujno, kajti »starejši in onemogli prebivalci Slovenije odhajajo v domove na Hrvaškem, kjer razen osnovne oskrbe ne dobijo ničesar, najmanj pa zdravstveno oskrbo, kar je sramotno za našo državo«.

Kot opozarjajo predstavnice Srebrne niti, je država na račun še danes nesprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi že pred 20 leti sklenila, da ne bo gradila domov, ker da je zmogljivosti dovolj – vendar to ne drži. »Zdaj država podeljuje koncesije zasebnikom, tudi tujcem, ki naložbo zaračunajo oskrbovancem – z dovoljenjem države. Država mora graditi javne domove; če finančno tega ne zmore, naj poišče evropska sredstva, tako, kot ji to uspeva na številnih drugih področjih. Glede zmogljivosti v domovih je situacija kritična predvsem v Ljubljani in okolici, prav tako nujno potrebujemo namestitve za ljudi z demenco po vsej državi.«

Združenje Srebrna nit ugotavlja, da je država padla na izpitu, saj »iz leta v leto odlaga sprejemanje nujno potrebnih zakonov, ki bi končno uredili diskriminacijo starejših. Ta je vsaj na področju zdravstva skrb vzbujajoča, zato je potrebno takojšnje ukrepanje. V bistvu se dogaja neke vrste genocid nad celotno starejšo populacijo – drugače tega ne znamo poimenovati.«

Zato združenje želi, da se odgovorni nemudoma dogovorijo, kako bodo ukrepali in s tem Slovenijo tudi z vidika skrbi za starejše naredili bolj evropsko – »takoj, ne čez desetletja, saj se politiki hitro menjate, problemi pa ostajajo,« dodaja Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit, združenja za dostojno starost.

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.