A počasi se vendarle premika. Konec minulega tedna sta se na ministrstvu za zdravje odvila dva sestanka. V četrtek je na prvem, medresorskem, beseda tekla o preprečevanju in obvladovanju okužb v domovih za starejše, medtem ko so dan kasneje na ministrstvo za zdravje povabili tudi predstavnice Srebrne niti – združenja za dostojno starost in se z njimi pogovorili o ključnih izzivih za izboljšanje razmer v skrbi za starejše. 

Kako je torej mogoče, da morajo varovanci v domovih za starejše plačevati za osnovne storitve, najsi gre za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, za povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ali za nego, če so okuženi z eno od najtrdovratnejših in tudi najbolj ogrožujočih bolnišničnih okužb, MRSA? 

Poziv Srebrne niti k ukrepanju je bil jasen, nedvoumen. Pri odgovorih in ukrepih pa se zatika, zato smo preverili, kaj se v resnici dogaja.

Vodstvo Srebrne niti opozarja na nevzdržnost dogajanja, v sklopu katerega v družbi, ki se še vedno (vsaj navzven) ponaša z zavezanostjo enakosti, pravičnosti in solidarnosti, prihaja do tako očitne diskriminacije, pred katero si odgovorne institucije očitno z mirno vestjo zatiskajo oči in ušesa – in poziva odgovorne k takojšnjemu ukrepanju.

Kako je (bilo) z dialogom med društvom Srebrna nit in ministrstvom za delo?

Do prvega tovrstnega poziva Srebrne niti je prišlo v januarju, vendar sta se takrat odzvali le dve zastopnici pacientovih pravic in varuh človekovih pravic. Kot so zapisali v sporočilu za javnost ob drugem javnem pozivu za urgentno ukrepanje pred dobrima dvema tednoma, so jim po januarskem apelu na ministrstvu za zdravje (torej v mandatu ministra Sama Fakina) sestanek obljubili, vendar do tega nikoli ni prišlo, medtem ko z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovora sploh ni bilo.

Zato je bil toliko bolj presenetljiv zapoznel odziv ministrstva za delo, v katerem je to navedbe združenja zanikalo kot neresnične. Posledično je predsednica združenja Biserka Marolt Meden na ministrstvo naslovila dopis, v katerem je izrazila pričakovanje, da bo ministrstvo za delo samo obvestilo kabinet premiera Marjana Šarca o »zmotnih navedbah ministrstva« v odgovorih za zdravstveni portal. V istem času se je še pokazalo, da združenje pomotoma ni dostavilo dopisa zavodu za zdravstveno zavarovanje, za kar so se tudi že opravičili ... Vendar ti logistični zapleti in nedoslednosti v resnici niso ključnega pomena za iskanje ažurnih in celovitih rešitev na tem področju, ki se, vsaj delno, v zadnjem času vendarle nakazujejo. 

Letos je zaživelo kar nekaj sprememb

Tako so za Zdravstveniportal.si na ZZZS pojasnili, da zavod iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za oskrbovance v socialno-varstvenih zavodih plačuje zdravstveno nego in ločeno zaračunljiv material – in da v skladu z določbami splošnega dogovora, ki vsako leto postavi osnovne okvire za razdelitev finančne pogače v zdravstvu, za leto 2019 velja, da izvajalec splošne ambulante v domu za starejše stroške preiskav tako imenovane nadzorne kužnine za prisotnost večkratno odpornih mikroorganizmov lahko računa v breme ZZZS. Torej ne več v breme varovanca! 

To je pomembna sprememba, v sklopu katere velja, da socialno-varstveni zavodi lahko v breme ZZZS zaračunavajo tudi infuzijske sisteme, intravenozne kanile, komplete za dekolonizacijo, ampulirana in druga zdravila (s seznama A), ki jih varovancu predpiše zdravnik, ki v socialno-varstvenem zavodu dela na podlagi pogodbe.

In kako je z doplačevanjem za menjavo plenic?

Kako pa je z nevzdržnim pravilom, po katerem je plačilo za menjavo plenic, kot opozarjajo v društvu Srebrna nit, obvezno, če oskrbovanec preseže z zakonom predpisani normativ? »Zanima nas, kateri zakon v Sloveniji določa, koliko menjav plenic oskrbovanec torej lahko dobi na dan, na mesec ... – oziroma kolikokrat na dan sme človek odvajati blato ali urin,« (se) sprašujejo predstavnice civilne družbe.

Glede te dileme v direkciji ZZZS pravijo takole: »Pravico do inkontinenčnih pripomočkov določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja – v 116. členu. Zavarovana oseba lahko v obdobju enega meseca prejme skupno največ 90 kosov ene vrste ali kombinacije različnih pripomočkov (predlog, hlačnih predlog oziroma plenic, posteljnih podlog).« Pravila in postopki so enaki tako v domovih za starejše kot v socialno-varstvenih zavodih.

V vodstvu ZZZS poudarjajo, da je zaračunavanje dodatnih storitev v smislu izvajanja tržne dejavnosti v pristojnosti vodstev domov za starejše, njihovih svetov zavodov in njihovega ustanovitelja – ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Večina zaračunljivih storitev se nanaša na storitve, ki ne sodijo v sklop zdravstvene nege.

Če pa se zgodi, da bi varovanec ali njegovi svojci posumili, da jim v domu oziroma zavodu neupravičeno zaračunavajo storitev, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ZZZS zavarovance oziroma neposredno prizadete osebe poziva, naj v zvezi s tem pripravijo pritožbo in jo naslovijo na zavod, ki je plačnik teh storitev. Ob tem zagotavljajo, da bo ZZZS navedbe preveril in ustrezno ukrepal.

Na ministrstvu za delo se sklicujejo na pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev

In kaj pravijo na ministrstvu za delo? Dodatki za, denimo, nadstandardni prostor se nanašajo na lastne sanitarije, lastno kopalnico, balkon, dodatno opremo, na sobo, ki je večja od predpisane, dodatek za apartma – istočasno pa pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev zahteva zmanjšanje cene za sobe s tremi ali več posteljami ter sobe, ki so manjše od normativov.

Dodatne storitve pa so v omenjenem pravilniku opredeljene kot obseg oskrbe, ki ni predmet standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe in se lahko zaračunajo samo na podlagi izkazanih in dokumentiranih dodatnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitve – pod pogojem, da se uporabnik zanje odloči prostovoljno in da so opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva. Dodatne storitve so: prinašanje hrane v sobo, če ni to zajeto že v vrsti oskrbe, opravljanje storitev čiščenja večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot to izhaja iz kategorije oskrbe, v katero je uvrščen uporabnik, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedikerja ... 

Taki so torej odgovori ministrstva za delo kot ustanovitelja. Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja vsakega posameznega zavoda. Razlike v cenah dodatnih storitev nastajajo zaradi različnih okoliščin poslovanja posameznega izvajalca, medtem ko popolnega poenotenja cen dodatnih storitev menda ni mogoče zahtevati – seveda pa ima ministrstvo možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posamezne dodatne storitve s cenika, če ugotovi, da izvajalec kot dodatne zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev. 

Pomembna sestanka s pomembnimi zaključki

In te stvari se morajo spremeniti, poenotiti in urediti, kajti varovanci imajo pravico do dostojne, celovite in enovite obravnave, kakršno za zdaj napovedujeta zakon o dolgotrajni oskrbi in tudi pravilnik o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi. Obravnava obeh se je, še pred začetkom ministrovanja Aleša Šabedra, zataknila na ministrstvu za zdravje.

Prejšnji konec tedna smo prosili za zaključke obeh sestankov na resornem ministrstvu, odgovore smo prejeli danes. 

Pri obravnavi aktualne problematike na področju oskrbe starejših so predstavniki zdravstvenega ministrstva in Srebrne niti opredelili prednostna področja, ki zahtevajo posebno pozornost in ukrepanje. To so: področje kompetenc in normativov v zdravstveni negi, dolgotrajna oskrba in paliativna oskrba.

Na medresorskem sestanku glede preprečevanja in obvladovanja okužb v domovih za starejše, na katerem so se srečali predstavniki obeh ministrstev, varuha človekovih pravic, ZZZS, nacionalnih komisij za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb ter za smotrno rabo protimikrobnih zdravil, pa je bila sprejeta odločitev za revizijo programa preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo v socialno-varstvenih zavodih. Posodobili bodo tudi navodila za delo zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zvezi s tem problemom, kar naj bi vodilo k poenotenju in posledičnemu izboljšanju prakse na tem področju.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.