Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami

»Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev pri osebah, ki imajo prisotno rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo,« so na ministrstvu za zdravje zapisali v odgovoru na naša vprašanja, povezana z javno pobudo združenja za dostojno starost Srebrna nit, češ da je v socialno-varstvenih zavodih nemudoma treba prenehati z zaračunavanjem »dodatnih« storitev in z diskriminacijo starejših v zdravstvu. Še vedno pa nismo prejeli odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami
Da bi poskrbeli za enotno sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, je v pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim naj bi tudi pri nas osebam s primerljivimi potrebami omogočili dostop do primerljivih pravic – ne glede na okolje, v katerem bodo te pravice uveljavljali. Posledično naj bi se po oceni resornega ministrstva izdatki za plačilo storitev zmanjšali. In kje je zakon? Še vedno je v usklajevanju, po ponovni javni razpravi pa naj bi ga v vladno obravnavo poslali jeseni. Foto: iStock

Apel, ki od odgovornih ponovno zahteva ukinitev ukrepov v domovih za starejše, po katerih morajo tamkajšnji varovanci oziroma oskrbovanci še vedno doplačevati za »razkošje«, ki je v resnici zgolj osnovna pomoč, nega ali obravnava, je še vedno brez odgovora. Problem je akuten in aktualen, čeprav ne nov; vsekakor pa je nevzdržno, da morajo varovanci v domu doplačevati za kopanje, tuširanje, za povijanje nog, striženje nohtov, za ukrepe pri okužbah ... Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da do obljubljenega sestanka med resornim ministrom in predstavnicami Srebrne niti, ki so na diskriminacijo starejših v sferi zdravstva in tudi socialnega varstva opozorile že pred dobrima dvema mesecema, ni prišlo zaradi odsotnosti ministra, ki bo v kratkem dobil naslednika. Pa se bodo potem stvari, kar se tiče predlaganih oziroma zahtevanih sprememb, odvile kaj bolj pospešeno? 

Društvu Srebrna nit je sicer ministrstvo za zdravje na to temo odgovorilo že v januarju – v smislu, da je izvajanje storitev v domovih za starejše financirano iz dveh virov. »Sredstva za osnovno in socialno oskrbo uporabniki storitev institucionalnega varstva krijejo sami. Metodologija za izračun cen oskrbe ter metodologija kadrovskega normativa na področju osnovne in socialne oskrbe je v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, medtem ko so sredstva za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, ki jih v domovih za starejše izvajajo zdravstveni delavci, zagotovljena iz javnih virov – sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Denar za plačilo zdravstvenih storitev v domovih za starejše oziroma za kritje stroškov dela zdravstvenih delavcev je zagotovljen,« je v odgovoru za zdravstveni portal zapisala predstavnica ministrstva za zdravje Simona Mehle.

Vse plati integrirane oskrbe ...

Kako je torej mogoče, da morajo varovanci v domovih za starejše, kot je konec minulega tedna v javnem pozivu odgovornim za takojšnje ukrepanje poudarila predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden, doplačevati celo za nameščanje slušnega aparata ali za dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov oziroma plenic?

Konkretnih odgovorov na ta vprašanja ni, se pa na ministrstvu za zdravje ne strinjajo z navedbami, češ da prihaja do diskriminacij (starejših) oseb, ki bivajo v institucijah. Argumentacija je taka: »Državljani, ki se odločijo za bivanje v instituciji, dostopajo do možnosti integrirane oskrbe, kar državljanom, ki s primerljivimi potrebami bivajo doma, ni zagotovljeno.«

Da bi poskrbeli za enotno sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, je v pripravi zakon, s katerim naj bi tudi pri nas osebam s primerljivimi potrebami omogočili dostop do primerljivih pravic – ne glede na okolje, v katerem bodo te pravice uveljavljali. Posledično naj bi se po oceni resornega ministrstva izdatki za plačilo storitev zmanjšali.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi naj bi tudi pri nas osebam s primerljivimi potrebami omogočili dostop do primerljivih pravic – ne glede na okolje, v katerem bodo te pravice uveljavljali.

In kje je zakon obtičal? Zakon o dolgotrajni oskrbi so po lanskoletni javni razpravi dopolnili in pripravili nov osnutek, ki je trenutno »v tehničnem usklajevanju«. V vladno obravnavo naj bi ga poslali novembra, pred tem pa bo opravljena ponovna javna razprava.

Zakon o dolgotrajni oskrbi bodo v vladno obravnavo poslali (predvidoma) novembra.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Posvet o skrb vzbujajoči demografski piramidi

O tej kompleksni in aktualni temi, ki ima številne razsežnosti, bodo sicer danes razpravljali tudi v predsedniški palači, na posvetu o demografski politiki, na katerem se bodo razpravljalci zaradi kompleksnosti demografskih problemov osredotočili na dva vidika – rodnost in priseljevanje.

Kot so sporočili iz urada predsednika države, so se enemu izmed ključnih izzivov na tem področju, starajoči se družbi, posvetili pred dvema letoma. Tokratni posvet pa bo eden od vzvodov, s katerimi naj bi na podlagi številnih pozivov strokovne in zainteresirane javnosti državno politiko pozvali k sprejemanju strateških odločitev glede skrb vzbujajoče demografske slike; znano je, da je Slovenija najhitreje starajoča se država, ki ima že zdaj na glavo obrnjeno demografsko piramido.

Predsednik Borut Pahor se je tokrat prvič odločil, da na posvet poleg ključnih strokovnjakov s tega področja in predstavnikov vlade povabi tudi predstavnike parlamentarnih strank. Tako se bodo posveta pri predsedniku države prvič udeležili tudi predstavniki zakonodajne veje oblasti: Brane Golubović, in Jerca Korče (oba LMŠ), Miha Kordiš in dr. Anže Dolinar (oba Levica), Janez Janša (SDS), dr. Anja Kopač (SD), mag. Mojca Žnidarič (SMC), Ljudmila Novak (NSi), Tatjana Voj (SAB), Franc Jurša (Desus) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS).

Najbolj brano