Apel, ki od odgovornih ponovno zahteva ukinitev ukrepov v domovih za starejše, po katerih morajo tamkajšnji varovanci oziroma oskrbovanci še vedno doplačevati za »razkošje«, ki je v resnici zgolj osnovna pomoč, nega ali obravnava, je še vedno brez odgovora. Problem je akuten in aktualen, čeprav ne nov; vsekakor pa je nevzdržno, da morajo varovanci v domu doplačevati za kopanje, tuširanje, za povijanje nog, striženje nohtov, za ukrepe pri okužbah ... Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da do obljubljenega sestanka med resornim ministrom in predstavnicami Srebrne niti, ki so na diskriminacijo starejših v sferi zdravstva in tudi socialnega varstva opozorile že pred dobrima dvema mesecema, ni prišlo zaradi odsotnosti ministra, ki bo v kratkem dobil naslednika. Pa se bodo potem stvari, kar se tiče predlaganih oziroma zahtevanih sprememb, odvile kaj bolj pospešeno?
Društvu Srebrna nit je sicer ministrstvo za zdravje na to temo odgovorilo že v januarju – v smislu, da je izvajanje storitev v domovih za starejše financirano iz dveh virov. »Sredstva za osnovno in socialno oskrbo uporabniki storitev institucionalnega varstva krijejo sami. Metodologija za izračun cen oskrbe ter metodologija kadrovskega normativa na področju osnovne in socialne oskrbe je v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, medtem ko so sredstva za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, ki jih v domovih za starejše izvajajo zdravstveni delavci, zagotovljena iz javnih virov – sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Denar za plačilo zdravstvenih storitev v domovih za starejše oziroma za kritje stroškov dela zdravstvenih delavcev je zagotovljen,« je v odgovoru za zdravstveni portal zapisala predstavnica ministrstva za zdravje Simona Mehle.
Vse plati integrirane oskrbe ...
Kako je torej mogoče, da morajo varovanci v domovih za starejše, kot je konec minulega tedna v javnem pozivu odgovornim za takojšnje ukrepanje poudarila predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden, doplačevati celo za nameščanje slušnega aparata ali za dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov oziroma plenic?
Konkretnih odgovorov na ta vprašanja ni, se pa na ministrstvu za zdravje ne strinjajo z navedbami, češ da prihaja do diskriminacij (starejših) oseb, ki bivajo v institucijah. Argumentacija je taka: »Državljani, ki se odločijo za bivanje v instituciji, dostopajo do možnosti integrirane oskrbe, kar državljanom, ki s primerljivimi potrebami bivajo doma, ni zagotovljeno.«
Da bi poskrbeli za enotno sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, je v pripravi zakon, s katerim naj bi tudi pri nas osebam s primerljivimi potrebami omogočili dostop do primerljivih pravic – ne glede na okolje, v katerem bodo te pravice uveljavljali. Posledično naj bi se po oceni resornega ministrstva izdatki za plačilo storitev zmanjšali.
Z zakonom o dolgotrajni oskrbi naj bi tudi pri nas osebam s primerljivimi potrebami omogočili dostop do primerljivih pravic – ne glede na okolje, v katerem bodo te pravice uveljavljali.
In kje je zakon obtičal? Zakon o dolgotrajni oskrbi so po lanskoletni javni razpravi dopolnili in pripravili nov osnutek, ki je trenutno »v tehničnem usklajevanju«. V vladno obravnavo naj bi ga poslali novembra, pred tem pa bo opravljena ponovna javna razprava.
Zakon o dolgotrajni oskrbi bodo v vladno obravnavo poslali (predvidoma) novembra.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
