Veliko je vprašanj, ki se jim bodo v Portorožu na dvodnevni konferenci posvečali udeleženci dogodka, ki želi pripomoči k izboljšanju zdravstvenega sistema, ga narediti učinkovitejšega – z opozarjanjem na najbolj nesmiselne anomalije in tudi z izpostavljanjem dobrih praks. Kako izboljšati kakovost storitev in varnost pacientov, kako vplivati na rigidnost sistema, ki zahteva bistveno preveč nesmiselne papirologije? Kako naj vemo, da je varnost pacientov tudi v resnici zagotovljena? Ali merimo izide zdravljenja, kako je s tovrstnimi osebnimi izkaznicami zdravnikov, oddelkov, zdravstvenih zavodov?

Uvodni polemični izzivi so danes dobili številne odgovore, nenazadnje tudi z izborom najboljše prakse v zdravstvu – prvič doslej.

Za najboljšega je bil tokrat izbran izvirni projekt – delo koordinatorja zdravstvene obravnave – jeseniške splošne bolnišnice, kjer se, tako kot drugod, spopadajo s številnimi problemi. Zato so uvedli sistemizirano delovno mesto koordinatorja zdravstvene obravnave, diplomirano medicinsko sestro z izkušnjami pri oddelčnem delu, ki dela po točno določenem protokolu in skrbi za nemoteno odvijanje vseh postopkov v sklopu zdravljenja in tudi po njem. Rezultat? 

Od leta 2006 do lani so se ležalne dobe skrajšale za 41 odstotkov, delež socialne obravnave pa se je, denimo, povečal za 45-odstotkov. Sčasoma je zaživela šola za koordinatorje zdravstvene obravnave, v kateri so doslej izobrazili 27 diplomiranih medicinskih sester.

Kot dodaja prim. mag. Miran Rems, predstojnik oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo v jeseniški bolnišnici, je bilo le po zaslugi tega pristopa mogoče tako zelo skrajšati čakalne dobe, kajti »kratka ležalna doba zahteva bistveno boljšo organizacijo dela, predpogoj za to pa je odlična koordinacija«. 

Na Jesenicah od leta 2003 deluje dnevna bolnišnica (od sedmih zjutraj do osmih zvečer); vodja je medicinska sestra koordinatorica, edina dokumentacija je klinična pot, predznak tega pristopa je celovito sodelovanje z osnovnim zdravstvom, predvsem z osebnim zdravnikom in s patronažno sestro. 

S takšnim pristopom se delo v zdravstvu, tudi ali predvsem v smislu varnosti in kakovosti, nenehno izboljšuje, kar je nujno – kajti, kot dodaja Miran Rems s pomočjo metafore o potapljajoči se ladji: »Na tej potapljajoči se ladji smo vsi. Moramo ukrepati – v smislu izboljšav, ki bodo dobre za vsakogar in za vse – in poskrbeti za pacienta, ki vstopa v (tak) sistem.«

Ali razmere v zdravstvu omogočajo celovito udejanjanje kakovosti in varnosti?

Seveda pa je v zdravstvu veliko stvari, ki ne delujejo v tem smislu, nasprotno, zdi se, kot da bi si njihovi snovalci želeli sistem, ki že zdaj deluje v vse prej kot idealnih pogojih, še dodatno izčrpati in ga oddaljiti od bolnika. 

Jasno je, da morata biti kakovost in varnost v zdravstvu predznak delovanja te dejavnosti, skrb zanjo pa glavno poslanstvo v njej zaposlenih. Zato nas je zanimalo, ali aktualne razmere v našem zdravstvu v resnici sploh omogočajo celovito udejanjanje kakovosti in varnosti – odgovori na to retorično vprašanje so v spodnjih video izjavah, o tem pa smo povprašali tudi prof. dr. Igorja D. Gregoriča, predstojnika kardio-torakalnega kirurškega oddelka v centru za napredovalo srčno popuščanje teksaške univerze in univerzitetne klinike Memorial Hermann Hospital v Houstonu.

Dr. Gregorič, ki je ta teden postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti, s posebnostmi slovenskega zdravstva pa se je pobliže srečal tudi v kratki epopeji delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je za zdravstveni portal povedal: »Veliko je stvari, ki bi jih lahko in ki bi jih morali spremeniti, da bi slovenski zdravstveni sistem deloval bolje.«

Igor Gregorič je sicer v današnjem predavanju poudaril, da ne želi biti več kontroverzen, kot v preteklosti na tovrstnih srečanjih. »Zakaj prihajam v Slovenijo? Zato, ker v drugem, drugačnem sistemu vidim stvari, ki bi jih bilo mogoče vnesti v slovensko zdravstvo, kjer pacient še vedno ni prvi, čeprav bi moral biti – kajti stvari se odvijajo okrog pacienta, ne pa za pacienta.« 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.