»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda ...«

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda ...«

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda. Smo res tako pohlevni?« (se) je na zdravstvenem razvojnem forumu, konferenci, ki je že tradicionalno posvečena dilemam in vprašanjem glede (ne)doslednega zagotavljanja varnosti in kakovosti v slovenskem zdravstvenem sistemu, vprašal prim. Dorjan Marušič, zdravnik in samostojni svetovalec; med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal v preteklosti, je bil nekaj časa tudi minister za zdravje, zato sistem pozna v srži. Zaveda se, kako nujne so spremembe – vendar opozarja, da tudi milijarde evrov ne bodo pomagale skrajšati čakalnih dob, dokler sprememb ne bodo celovito zasnovali ljudje, ki poznajo prave recepte za ukrepanje.

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda ...«
Skrb za kakovost in varnost v zdravstvu je nenehni, nikoli končani izziv. Dilem ni malo, rešitve so znane, pa vendar v slovenskem sistemu še vedno ni celovite reforme, v katero bi vkomponirali najboljše rešitve, najboljše prakse – v dobro vseh. Foto: iStock

Veliko je vprašanj, ki se jim bodo v Portorožu na dvodnevni konferenci posvečali udeleženci dogodka, ki želi pripomoči k izboljšanju zdravstvenega sistema, ga narediti učinkovitejšega – z opozarjanjem na najbolj nesmiselne anomalije in tudi z izpostavljanjem dobrih praks. Kako izboljšati kakovost storitev in varnost pacientov, kako vplivati na rigidnost sistema, ki zahteva bistveno preveč nesmiselne papirologije? Kako naj vemo, da je varnost pacientov tudi v resnici zagotovljena? Ali merimo izide zdravljenja, kako je s tovrstnimi osebnimi izkaznicami zdravnikov, oddelkov, zdravstvenih zavodov?

Uvodni polemični izzivi so danes dobili številne odgovore, nenazadnje tudi z izborom najboljše prakse v zdravstvu – prvič doslej.

Za najboljšega je bil tokrat izbran izvirni projekt – delo koordinatorja zdravstvene obravnave – jeseniške splošne bolnišnice, kjer se, tako kot drugod, spopadajo s številnimi problemi. Zato so uvedli sistemizirano delovno mesto koordinatorja zdravstvene obravnave, diplomirano medicinsko sestro z izkušnjami pri oddelčnem delu, ki dela po točno določenem protokolu in skrbi za nemoteno odvijanje vseh postopkov v sklopu zdravljenja in tudi po njem. Rezultat? 

Od leta 2006 do lani so se ležalne dobe skrajšale za 41 odstotkov, delež socialne obravnave pa se je, denimo, povečal za 45-odstotkov. Sčasoma je zaživela šola za koordinatorje zdravstvene obravnave, v kateri so doslej izobrazili 27 diplomiranih medicinskih sester.

V Splošni bolnišnici Jesenice so od leta 2006 do lani ležalne dobe skrajšali za 41 odstotkov, s 5,65 na 2,89 dni (v povprečju).

Kot dodaja prim. mag. Miran Rems, predstojnik oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo v jeseniški bolnišnici, je bilo le po zaslugi tega pristopa mogoče tako zelo skrajšati čakalne dobe, kajti »kratka ležalna doba zahteva bistveno boljšo organizacijo dela, predpogoj za to pa je odlična koordinacija«. 

Na Jesenicah od leta 2003 deluje dnevna bolnišnica (od sedmih zjutraj do osmih zvečer); vodja je medicinska sestra koordinatorica, edina dokumentacija je klinična pot, predznak tega pristopa je celovito sodelovanje z osnovnim zdravstvom, predvsem z osebnim zdravnikom in s patronažno sestro. 

S takšnim pristopom se delo v zdravstvu, tudi ali predvsem v smislu varnosti in kakovosti, nenehno izboljšuje, kar je nujno – kajti, kot dodaja Miran Rems s pomočjo metafore o potapljajoči se ladji: »Na tej potapljajoči se ladji smo vsi. Moramo ukrepati – v smislu izboljšav, ki bodo dobre za vsakogar in za vse – in poskrbeti za pacienta, ki vstopa v (tak) sistem.«

Na tej potapljajoči se ladji smo vsi. Moramo ukrepati – v smislu izboljšav, ki bodo dobre za vsakogar in za vse – in poskrbeti za pacienta, ki vstopa v (tak) sistem.

prim. mag. Miran Rems

Ali razmere v zdravstvu omogočajo celovito udejanjanje kakovosti in varnosti?

Seveda pa je v zdravstvu veliko stvari, ki ne delujejo v tem smislu, nasprotno, zdi se, kot da bi si njihovi snovalci želeli sistem, ki že zdaj deluje v vse prej kot idealnih pogojih, še dodatno izčrpati in ga oddaljiti od bolnika. 

Jasno je, da morata biti kakovost in varnost v zdravstvu predznak delovanja te dejavnosti, skrb zanjo pa glavno poslanstvo v njej zaposlenih. Zato nas je zanimalo, ali aktualne razmere v našem zdravstvu v resnici sploh omogočajo celovito udejanjanje kakovosti in varnosti – odgovori na to retorično vprašanje so v spodnjih video izjavah, o tem pa smo povprašali tudi prof. dr. Igorja D. Gregoriča, predstojnika kardio-torakalnega kirurškega oddelka v centru za napredovalo srčno popuščanje teksaške univerze in univerzitetne klinike Memorial Hermann Hospital v Houstonu.

Dr. Gregorič, ki je ta teden postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti, s posebnostmi slovenskega zdravstva pa se je pobliže srečal tudi v kratki epopeji delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je za zdravstveni portal povedal: »Veliko je stvari, ki bi jih lahko in ki bi jih morali spremeniti, da bi slovenski zdravstveni sistem deloval bolje.«

Igor Gregorič je sicer v današnjem predavanju poudaril, da ne želi biti več kontroverzen, kot v preteklosti na tovrstnih srečanjih. »Zakaj prihajam v Slovenijo? Zato, ker v drugem, drugačnem sistemu vidim stvari, ki bi jih bilo mogoče vnesti v slovensko zdravstvo, kjer pacient še vedno ni prvi, čeprav bi moral biti – kajti stvari se odvijajo okrog pacienta, ne pa za pacienta.« 

Igor Gregorič
Dr. Igor D. Gregorič: »Veliko je stvari, ki bi jih lahko in ki bi jih morali spremeniti, da bi slovenski zdravstveni sistem deloval bolje.« 

 

Izzivi na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu

video izjave

 

Sandra Jerebic
predstavnica vodstva Splošne bolnišnice Jesenice za kakovost in predsednica komisije za kakovost Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije

 

prim. Dorjan Marušič
​​​
samostojni svetovalec

 

mag. Marjeta Kuhar
strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema

 

Boštjan Kersnič
predstojnik medicinskega oddelka in predsednik komisije za kakovost in varnost pacientov v Splošni bolnišnici Novo mesto

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Zdravstveniportal.si:
prvo leto delovanja

Jutri mineva natanko leto dni od lanskoletne konference o kakovosti in varnosti v zdravstvu – pa tudi od začetka delovanja našega portala, specializiranega medija, v sklopu katerega vas seznanjamo z aktualnim dogajanjem v zdravstvu, novostmi in izzivi v medicini ter dobrobitmi zdravega življenja. 

Veseli smo, ker se je Zdravstveniportal.si v tako kratkem času tako lepo umestil v slovenski medijski prostor in dobil toliko pozitivnih odzivov bralcev, ki nas redno spremljate.

Najbolj brane članke zadnjega leta si lahko preberete tukaj.

najbolj brano v zadnjem letu

Najbolj brano