Tudi o tem je tekla beseda na današnjem srečanju predstavnikov združenja za dostojno starost Srebrna nit z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer. In kakšen je bil epilog srečanja? Dogovor, da se bosta ekipi obeh ministrstev tudi v prihodnje (odslej ločeno) sestajali s Srebrno nitjo, obljuba, da bodo na voljo (sicer omejena) dodatna finančna sredstva za naložbe v javne socialne zavode, in zagotovilo, da bosta obe resorni ministrstvi v skrbi za starejše bistveno bolj odzivni in aktivni kot v preteklosti.

Predsednico združenja za dostojno starost Biserko Marolt Meden je presenetilo, da sta ministra srečanje označila kot delovni sestanek, po katerem izjave za javnost, ki težko čaka na premike na tem področju, sploh niso bile predvidene. 

V pogovoru za Zdravstveniportal.si pa je Marolt Medenova povedala: »Spodbudno je, da se bomo v prihodnje redno sestajali – in upamo, da bo obveljalo zagotovilo, da bosta ministrstvi na področju skrbi za starejše začeli delati drugače, kot se je, če spomnim na ugotovitve računskega sodišča, dogajalo v minulih letih. Zabolel pa nas je podatek, izpostavljen že v začetku pogovora, češ da je na razpolago premalo denarja. Morda pa bi na boljše čase lahko počakala kakšna druga stvar, ki ni tako nujna kot, denimo, ureditev razmer v domovih za starejše, tako za varovance kot za zaposlene?«

Predsednici Srebrne niti je jasno, da »starejši za politiko preprosto niso prioriteta. Zato naše združenje že dve leti odločevalce opozarja, naj takoj začnejo z reševanjem nevzdržnih razmer na tem področju. Zakon o dolgotrajni oskrbi je treba sprejeti v roku šestih mesecev; denar za izvajanje tega zakona je treba zagotoviti v sklopu proračuna za naslednji dve leti. Država bi morala zgraditi več manjših domov za starejše, vasi za osebe z demenco, varovana stanovanja, zagotoviti bi morala več postelj v negovalnih bolnišnicah ter paliativno oskrbo za vse, ki jo potrebujejo – prenehati pa bi morala s podeljevanjem koncesij zasebnikom.«

Tudi zadnja revizija računskega sodišča je opozorila na v zadnjih letih katastrofalno stanje pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva, poslabšuje se tudi dostopnost zdravstvenih storitev, povprečne pokojnine so prenizke za dostojno preživetje. Zato (se) vodstvo združenja za dostojno starost, ki se je tudi na današnjem srečanju zavzelo za ohranitev socialne države in za več denarja, ki bo omogočil njen obstoj tudi v resnici, ne le na papirju, sprašuje: »Kako dolgo bodo starejši mirno čakali, da se stanje izboljša?« 

In politika? »Zavedati se moramo, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega smo Slovenci lahko ponosni in ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Pri tem moramo nadaljevati s prilagajanjem trga dela in delovnih mest za starejše, vseživljenjskega izobraževanja, spodbujanja starejših k aktivni participaciji v družbi in predvsem zaustaviti trend zmanjševanja vloge države pri skrbi za starostnike na račun družinskih članov,« pa v poslanici ob mednarodnem dnevu starejših opozarja predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je častni pokrovitelj Festivala za tretje življenjsko obdobje.

V sklopu festivala bo Srebrna nit jutri pripravila tudi okroglo mizo, na kateri bodo podrobneje spregovorili o svojih zahtevah pa tudi o današnjem srečanju z ministroma Šabedrom in Klampferjevo. Židan pa v poslanici med drugim poudarja, da mora vlada »še v tem mandatu sprejeti solidarni sistem dolgotrajne oskrbe – torej dodatni vir, s katerim bo 120.000 upokojencev dobilo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti. Vzpostavitev solidarnega sistema pa bo tudi trenutno mlajši generaciji in delovno aktivnim prineslo zavarovanje in naložbo za aktivno in dostojno starost.«

V tem kontekstu velja omeniti tudi odločitev vlade, ki je na današnji seji sprejela predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju; ta ureja tudi izredno uskladitev pokojnin v prihodnjem letu. Zakon bo skupaj z dokumenti, ki določajo proračunske okvire, državni zbor obravnaval po nujnem postopku. 

Kaj torej novosti prinašajo upokojencem? V predlaganem zakonu je določena izredna uskladitev pokojnin – v decembru 2020. Načrtovani ukrep je pogojen z gospodarsko rastjo, ki mora biti več kot 3-odstotna. Če bo tako, se bodo torej pokojnine zvišale ne le v sklopu rednih, ampak tudi izrednih uskladitev – za en odstotek, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla tri odstotke; za poldrugi odstotek, če bo gospodarska rast presegla štiri odstotke; če bo gospodarska rast presegla pet odstotkov, pa vlada zagotavlja 2-odstotno povišanje pokojnin. 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.