Kaj se skriva za zadržki, ki še vedno velikemu številu staršev preprečujejo, da bi svojega otroka pravočasno zaščitili pred tako hudimi boleznimi? Resnih argumentov proti cepljenju ni, kajti, kot poudarja pediater Denis Baš: »Cepljenje proti HPV je pomembna naložba v dolgoročno zdravje otroka; to je njegova pravica, ki mu lahko omogoči boljše življenje.« Se pa tudi sam v ambulanti sreča s sicer »izjemno redkimi posamezniki, ki so proti cepljenju, medtem ko večina staršev in mladostnikov cepljenje proti HPV podpira, vendar se nekateri pred odločitvijo želijo o tem pogovoriti – kar absolutno podpiram, saj praktično ni starša, ki se potem, ko dobi vse verodostojne informacije o prednostih cepljenja, ne bi odločil za tovrstno zaščito svojega otroka.«

Tako je ravnal tudi sam, kajti, kot pove pediater Denis Baš, sicer tudi predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD), po zaslugi zaščite s cepljenjem sta pred najhujšimi posledicami okužbe s HPV zaščitena oba njegova otroka, tako hči kot sin. 

»Starši običajno ne poznajo vseh nevarnosti in pasti, ki jih taka okužba predstavlja. Tistim staršem, ki se ne morejo odločiti, da bi svojemu otroku omogočili tovrstno zaščito – ankete kažejo, da približno 60 odstotkov slovenskih staršev podpira cepljenje, 30 odstotkov je neodločnih, medtem ko jih je deset odstotkov proti –, bodisi zaradi strahu pred neželenimi učinki cepljenja bodisi zato, ker menijo, da humani papiloma virusi njihovih otrok ne bodo ogrožali, vedno povem, da je cepivo resnično varno in učinkovito, neželeni učinki pa redki in res blagi; še nikoli se ni zgodilo, da pri otroku, ki smo ga cepili, ne bi popolnoma izzveneli v nekaj dneh,« pojasnjuje pediater.

Kar se tiče drugega pomisleka staršev, češ da HPV ne predstavlja nevarnosti za njihove otroke, pa velja izpostaviti, da do okužbe s temi virusi – obstaja več kot 200 genskih različic oziroma genotipov HPV – pride praktično pri vsakem spolno aktivnem posamezniku. 

Skoraj 90 odstotkov okužb izzveni, raka povzročajo tiste, ki vztrajajo

Večina okužb ni nevarnih in ne povzročajo težav. V veliki večini primerov okužba sama po sebi izzveni, včasih pa se zgodi, da virus ostane v telesu; okužba postane latentna oziroma neaktivna, nakar se lahko ponovno aktivira v kateremkoli življenjskem obdobju. Problem je, kadar okužbo povzroči kateri od 13 genotipov HPV, ki povzročajo raka materničnega vratu, raka zunanjega ženskega spolovila, raka nožnice, raka ustnega žrela, raka žrela in raka zadnjika; med najpogostejšimi povzročitelji teh rakavih obolenj sta genotipa HPV-16 in HPV-18.

Kot poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, ki v sklopu Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana vodi program Zora, je pa tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, vsaka okužba z nevarnimi genotipi še ni nevarna, kajti skoraj 90-odstotni delež okužb v letu ali dveh izzveni – raka povzročijo zgolj tiste okužbe, ki vztrajajo. »Vedeti moramo, da z okužbo največkrat pridemo v stik kmalu po tistem, ko postanemo spolno aktivni, od okužbe do razvoja raka pa praviloma mine vsaj deset let.«

Raki, povezani z okužbami s humanimi papiloma virusi, se pogosteje pojavljajo pri mlajših, starih 30 let ali več, pri čemer doc. dr. Urška Ivanuš izpostavlja, da trajna okužba z enim od nevarnejših genotipov HPV v več kot 99-odstotnem deležu povzroči raka materničnega vratu (RMV), v 25- do 78-odstotnem deležu je vzrok za nastanek drugih rakov na spolovilu, v 88-odstotnem deležu je razlog za nastanek raka zadnjika, v 31-odstotnem deležu pa povzroča razvoj raka ustnega dela žrela.

Trije ključni momenti: cepljenje, prakticiranje varne spolnosti, redni pregledi v sklopu programa Zora

Specialisti javnega zdravja, pediatri in onkologi močno priporočajo zaščito otrok s cepljenjem, kajti na ta način je že v zgodnji mladosti mogoče izrazito vplivati na pojavnost rakov, ki jih povzročajo humani papiloma virusi. Cepljenje lahko prepreči več kot 90 odstotkov tovrstnih rakov, vseh pa, žal, ne. Zato je kasneje v življenju v smislu preventive pomembno še dvoje. Po eni strani je ključnega pomena upoštevanje in prakticiranje zaščite pri spolnih odnosih, pri ženskah pa je po drugi strani bistvenega pomena tudi redno odzivanje na vabila za presejalne preglede v sklopu programa Zora. Ti pregledi namreč omogočajo pravočasno odkritje predrakavih sprememb visoke stopnje in takojšnje ukrepanje, ki prepreči, da bi se omenjene spremembe razvile v raka. 

Na starše apelirajo tudi onkologi

Ob tem strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, ki se kot onkologinja v klinični praksi srečuje tudi s pacienti, pri katerih je raka povzročila okužba s HPV, poudarja: »Težko je, kajti ob tem se zavedaš, da so ti pacienti zboleli po nepotrebnem, saj bi s pravočasnim cepljenjem proti HPV bolezen lahko preprečili. Prav vsak bolnik, ki ga zdravimo zaradi raka, povzročenega s HPV, pravi, da bi se zagotovo zaščitil s cepljenjem, če bi vedel za to možnost.« 

Zdravnica pravi, da onkološki bolniki med zdravljenjem pogosto sprašujejo o rezultatih raziskav in možnostih za začetek klinične uporabe terapevtskih cepiv, s katerimi bo mogoče ne le preprečiti, ampak celo pozdraviti raka. Toda znanost in medicina za zdaj še nista prišli tako daleč, »zato res apeliramo na starše, naj razmislijo o tovrstni zaščiti svojega otroka – če imajo pomisleke, naj se posvetujejo z otrokovim zdravnikom, poiščejo naj verodostojne informacije, odločijo naj se za možnost, ki je na voljo in ki zaščitenemu posamezniku omogoča, da za določenimi raki ne bo zbolel,« poudarja prof. dr. Janja Ocvirk.

Pri mlajših je imunski odziv boljši, zaščita je posledično učinkovitejša

»Zdravila za okužbe s HPV ni, na voljo pa so cepiva, ki so bila temeljito preizkušena in so se v 25 letih pokazala kot zelo varna,« poudarja tudi predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Zoran Simonović. Po vsem svetu je bilo proti okužbam s HPV cepljenih že približno 500.000.000 posameznikov. Pri nas pa je bilo po najaktualnejših podatkih NIJZ, kot dodaja specialist javnega zdravja, »doslej cepljenih že več kot 60 odstotkov 15-letnih deklet in približno 33 odstotkov fantov – in pri tem nismo zabeležili niti enega neželenega učinka, ki ne bi izzvenel v nekaj dneh, brez vsakršnih posledic.« 

Kar se tiče pravočasnosti zaščite s cepljenjem, ki se pri nas izvaja od leta 2006, je Zoran Simonović prepričan, da je absolutno najbolje, če za tovrstno otrokovo zaščito poskrbimo »po programu cepljenja, v sklopu sistematskega pregleda v 6. razredu osnovne šole«. Zakaj je najbolje takrat in ne šele kasneje? »Zato, ker je pri mlajših imunski odziv boljši, zaščita je posledično učinkovitejša,« pove predstojnik mariborske enote NIJZ.

Zaradi zadržkov in pomislekov, ki nemalokrat botrujejo oklevanju in tudi zamiku pri odločitvi za cepljenje, pa se brezplačno (strošek cepiva in cepljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje) lahko cepijo vsi, ki so mlajši od 26 let in ki te zaščite iz različnih razlogov niso prejeli v osnovnošolskem obdobju. Razlika je le v tem, da pred 15. letom zaščito zagotovi že prejetje dveh odmerkov cepiva, medtem ko je po 15. letu starosti zaščita pridobljena po prejetju treh odmerkov.

Z večjo precepljenostjo do odprave raka materničnega vratu

Da je cepljenje proti HPV eden izmed najučinkovitejših ukrepov javnega zdravja, izpostavlja tudi direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Pri tem ne gre le za zmanjševanje tveganja za razvoj šestih rakov, ki jih povzroča okužba s HPV, ampak je po njenem prepričanju pomemben tudi širši vidik – po eni strani zmanjševanje bremena raka v družbi, po drugi strani pa je oziroma bo z visoko precepljenostjo mogoče odpraviti raka materničnega vratu, »kar bo edinstven dosežek. Slovenija je na dobri poti k eliminaciji tega raka, vendar moramo povečati precepljenost tako pri dekletih kot pri fantih.«

Prvi učinki cepljenja proti HPV se sicer že kažejo, tudi pri nas, kajti breme predrakavih sprememb na materničnem vratu se je pri precepljenih generacijah deklet zmanjšalo. Čeprav je precepljenost še vedno zgolj 50-odstotna, je pri dekletih, ki so prejele tovrstno zaščito, verjetnost, da jim bodo na ginekološkem pregledu v sklopu programa Zora odkrili predrakave spremembe visoke stopnje, za skorajda polovico manjša kot pri dekletih, ki niso bila cepljena.

Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetki zaslona/prenos STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.