»Rak je posledica nepopravljive spremembe genskega zapisa oziroma mutacije ene same celice, ki se začne nenadzorovano deliti. Take spremembe povzročajo številne rakotvorne snovi, med katerimi je najbolj poznan tobak – manj pa je, vsaj na splošno, znanega o rakotvornih mikrobih, med katerimi je eden pomembnejših prav humani papiloma virus; znanih je več kot 200 genotipov HPV, približno 45 jih povzroča okužbe spolovil, rodil, območja okrog zadnjika in ustno-žrelnega področja tako pri ženskah kot pri moških. Mnoge okužbe niso nevarne, toda med temi genotipi je 13 nevarnih, takšnih, ki ob dolgotrajni okužbi lahko povzročijo mutacijo, ta pa vodi v nastanek raka. Sicer je res, da danes okužb s HPV še ne znamo pozdraviti, lahko pa jih preprečimo – s cepljenjem. Slovenske deklice in dečki tako potem, ko bodo odrasli, ne bodo več umirali zaradi bolezni, ki jih danes znamo in zmoremo preprečiti – med njimi so tudi raki in druge okužbe z virusi HPV!« je prepričana doc. dr. Urška Ivanuš, vodja programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, ki preprosto ne zmore in ne želi skriti navdušenja nad letošnjo novostjo – uvedbo zaščite s cepljenjem tudi za dečke.

»Cepiva proti HPV so profilaktična, kar pomeni, da ne učinkujejo na že obstoječe okužbe v celicah; protitelesa lahko viruse nevtralizirajo samo v sluznici, ne morejo pa vstopati v celice. Zato je zaščita najučinkovitejša, če posameznik cepivo prejme prej, preden pride do prve okužbe. Pomemben pa je tudi podatek, da je pri mlajših imunski odziv na cepljenje proti HPV boljši, zato pri osnovnošolcih zadostujeta dva odmerka, kasneje pa mora cepljeni prejeti tri odmerke,« pojasnjuje specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, pri čemer vedno znova opozori, da cepljenje sicer ni obvezno, je pa zelo priporočljivo in nič več samoplačniško.

O dosežkih in izzivih na tem področju medicine sva se z doc. dr. Urško Ivanuš pogovorili za zdravstveni portal – ne le z vidika izjemne priložnosti, ki nakazuje, da bo morda Sloveniji kot prvi državi uspelo eliminirati raka materničnega vratu, ampak tudi v kontekstu aktualnih razmer. Te še vedno zaznamuje dvom v kakovost, varnost in učinkovitost cepiv, s katerimi naj bi se predvsem odrasli v čim večjem številu zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom in pred težkimi zapleti pri prebolevanju bolezni COVID.

Nova dognanja znanosti – in s tem, seveda, tudi medicine – na številnih področjih, pri številnih boleznih omogočajo izjemen napredek. Tako je tudi na področju raka. V tem šolskem letu v Sloveniji obeležujemo pomembno prelomnico, saj bo v prihodnje mogoče – če se bodo starši odzvali in se strinjali z zaščito s cepljenjem proti HPV ne le pri deklicah, ampak tudi pri dečkih – kasneje v življenju preprečiti prenekatero hudo izkušnjo, težko prebolevanje bolezni, ki je v določenih primerih lahko tudi usodno.

Res je, izjemno smo veseli, da bo z letošnjim šolskim letom brezplačno cepljenje proti HPV po nacionalnem programu cepljenja dostopno tudi dečkom v šestem razredu osnovne šole. Tako se bodo zdaj tudi dečki pridružili deklicam, ki jim je tovrstna zaščita na voljo že več kot deset let. To je pravično, kajti okužbe s HPV ne prizadenejo le deklic in žensk, ampak tudi moške – zdaj pa so pri nas dečki, podobno kot drugod po Evropi, dobili možnost, da z dvema odmerkoma cepiva v starosti 12 let prejmejo zaščito pred okužbo in s tem pred vsemi boleznimi, ki jih ta okužba povzroča v odrasli dobi.

Danes dobro vemo, kako uspešni so različni preventivni prijemi, preventivni programi, kako veliko lahko na ta način naredimo za svoje zdravje. In to ne le s cepljenjem. Zelo povedni so tudi rezultati programa Zora, ki je Slovenijo pripeljal do faze, ko lahko začenjamo razmišljati o eliminaciji raka materničnega vratu, kajne?

Tako je. Kot vodja programa Zora sem res izjemno vesela, ko ob vsakoletnem spremljanju številk vidimo, kako uspešni smo – tudi s tem, ko nam z rednim presejanjem na tri leta pri ženskah v starosti od 20 do 64 let uspeva pravočasno odkriti zgodnje predrakave spremembe in jih zdraviti. S tem preprečimo razvoj raka. Tudi če odkrijemo raka v zgodnjem stadiju, smo veseli, kajti dejstvo je, da prej ko odkrijemo raka, manj invazivno je zdravljenje in boljše je preživetje. 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je konec minulega leta Slovenijo prepoznala kot eno izmed držav, ki ji bo morda med prvimi v Evropi uspelo eliminirati raka materničnega vratu – s kombinacijo učinkovitega programa Zora in cepljenja proti HPV. Nenazadnje bo zdaj tudi cepljenje dečkov proti HPV pripomoglo k vzpostavitvi kolektivne imunosti, zato bodo tako deklice kot dečki v prihodnje bolj zaščiteni pred raki, ki jih povzroča ta okužba. Pri deklicah pa bo to, seveda, pomenilo, da bodo imele tudi manj raka materničnega vratu.

V slovenskem prostoru pa se vendarle še vedno srečujemo tudi z zadržki, s pomisleki glede varnosti in učinkovitosti cepljenja. V takem položaju se zagotovo znajde tudi prenekateri starš, ko se odloča za tovrstno zaščito svojega otroka – in pri tem je in bo najverjetneje ključnega pomena učinkovita, ustrezna, verodostojna komunikacija.

Res je. Verjamem, da so starši zmedeni ob vsej poplavi informacij in dezinformacij. Nekatere so »zgolj« napačne, medtem ko so druge namerno zavajajoče, česar preprosto ne morem razumeti. Strokovnjaki, ki se, tako v Sloveniji kot po svetu, ukvarjamo s cepljenjem, z nalezljivimi boleznimi, z raki, imamo ogromno izkušenj, se povezujemo s tujino, delamo raziskave in objavljamo strokovne članke, ne moremo razumeti, kako je lahko naša beseda enakovredna besedi nekoga, ki teh znanj nima.

Zato bi res pozvala starše, naj se, ko se bodo odločali o cepljenju proti HPV, zavedajo, da bo njihova odločitev imela konkretne posledice – na zdravju njihovega otroka. Odločitev za necepljenje je odločitev proti. In stroka verjame, da je to veliko slabše za otroka, kot če bi bil cepljen.

Zato pozivam starše, naj se o svojih dvomih posvetujejo z imenovanimi šolskimi zdravniki, z drugim zdravstvenem osebjem, ki se s tem ukvarja v sklopu zdravstvenega doma, navsezadnje se lahko obrnejo tudi na program Zora, na zvezo slovenskih društev za boj proti raku, na sekcijo za šolsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu ... Veliko ljudi si prizadeva, da bi do staršev prišle pravilne informacije – da bomo naše otroke zaščitili pravočasno. Da potem, ko odrastejo, ne bodo zbolevali in umirali zaradi rakov, ki bi jih lahko preprečili.

To potrjuje tudi primer Romunije, kjer vsako leto za rakom materničnega vratu zboli 3400 žensk, umre jih 1800 – pri čemer tem ženskam ne bi bilo treba ne zbolevati in ne umirati, kajti tega raka znamo praktično eliminirati.

Pri tem pa lahko – zlasti v zdajšnjem času, ko se ne le Slovenija, ampak ves svet, spopada z najverjetneje zadnjim valom pandemije novega koronavirusa – potegnemo vzporednico tudi z odločanjem za cepljenje na tem področju.

Zanimivo je, da je WHO pred nekaj leti oklevanje pri odločanju za cepljenje prepoznala kot eno izmed globalnih groženj javnemu zdravju. To je prišlo zelo zelo do izraza med zdajšnjo pandemijo.

Oklevanje pred cepljenjem ni nič novega, s tem fenomenom se ukvarjamo že zelo dolgo; ima tri ključne determinante. Prva je zaupanje v varnost in učinkovitost cepiva. Druga, ki je pri COVID zelo izrazita, je spraševanje, zakaj se sploh cepiti, češ, saj mi ni nič ne bo – zato mnogi v cepljenju ne vidijo pravega smisla. Tretja pa je dostopnost cepljenja, ki smo jo pri pandemiji odlično zastavili.

Toda vsakič, ko pogledam številke, ko vidim, koliko ljudi je v Sloveniji že umrlo zaradi COVID, me zmrazi, ker vem, da 99 odstotkom teh ljudi ne bi bilo treba umreti, če bi bili cepljeni.

Seveda nobeno cepivo in nobeno zdravilo ni 100-odstotno, je pa zelo zelo dobro. Ljudje zaradi bolezni COVID umirajo, zaradi njenih hudih posledic so hospitalizirani, ves svet stoji zaradi pandemije – in res iskreno verjamem, da je cepljenje prava rešitev.

Video pogovor in portret Urške Ivanuš: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.