Slovenija se je, tako kot celotna Evropa, znašla sredi nepričakovano zgodnjega vala okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki se je začel že v avgustu. Otroške ambulante so v teh dneh polne otrok z okužbami dihal, ki praviloma lahko izzvenijo z blagimi znaki. To pa ne velja za najmlajše – novorojenčke in dojenčke –, ki po okužbi z RSV, če se ta preseli na spodnje dihalne poti, za preživetje nujno potrebujejo dodatni kisik oziroma podporo pri dihanju.
To, da smo že tako zgodaj tako globoko v sezoni respiratornega sincicijskega virusa (okužbe z RSV), je po oceni epidemiologov najverjetneje posledica tega, da se lani oziroma letos rojeni otroci niso prekužili. V septembru je v sklopu ljubljanskega UKC zaradi okužbe z RSV bolnišnično zdravljenje potrebovalo že več kot 100 otrok (danes zjutraj je bilo na pediatrični kliniki hospitaliziranih 118 malčkov, devet so jih zdravili na intenzivni negi, z mehansko ventilacijo), pri mnogih je bila dokazana tudi okužba s COVID, ki je trenutno ena od številnih respiratornih viroz. Poveden je podatek, da tako veliko število hospitaliziranih zaradi RSV običajno zabeležijo šele v zimskih mesecih (praviloma v februarju in marcu).
Na pediatrični kliniki v prihodnjih tednih zaradi pogostejšega prebolevanja COVID pričakujejo tudi večjo pojavnost večorganskega vnetnega sindroma pri otrocih, ki zahteva intenzivno spremljanje. Trenutno na kliniki zdravijo 35. otroka s tem sindromom, ki se sicer pojavlja tudi pri odraslih.
Bolnišnične sobe pa so že zdaj polne malčkov z respiratornim sincicijskim virusom. O tem, kako pride do te okužbe in kako jo preprečiti, kako ukrepati ob pojavu simptomov in kako te simptome prepoznati, smo se pogovarjali z asist. Tatjano Mrvič, pediatrinjo s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki v sklopu UKC Ljubljana vodi tudi Službo za preprečevanje in obvladovanje okužb, z Anjo Radšel, ki kot pediatrinja dela v zdravstvenem domu v Medvodah, z izr. prof. dr. Matjažem Homanom, pediatrom (gastroenterologom in hepatologom) s Pediatrične klinike ljubljanskega UKC ter z izr. prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Respiratorni sincicijski virus (RSV)
povzroča okužbe pljuč; bolezen je nalezljiva. Do prenosa okužbe pride z vdihavanjem kapljic, ki vsebujejo virus, lahko pa tudi z dotikom – bodisi v stiku z obolelim bodisi z okuženim predmetom (na primer igrače v vrtcu).
Pri starejših otrocih in zdravih odraslih se praviloma razvije le blaga do zmerna okužba pljuč, medtem ko okužba pri dojenčkih, ki nemalokrat poteka v zelo hudi obliki, lahko povzroči tudi smrt. Hude bolezenske znake pa imajo po okužbi z RSV tudi starejši, predvsem bolniki s kroničnimi pljučnimi obolenji ter posamezniki z oslabelim imunskim sistemom.
S prebolevanjem te okužbe človek sicer pridobi imunost, vendar le delno, kar pomeni, da se lahko okuži večkrat, toda kasnejše okužbe se odvijajo v blažji obliki.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih virusne pljučnice ne povzroča le respiratorni sincicijski virus (ta je najpogostejši povzročitelj), ampak tudi številni drugi virusi: adenovirusi, rinovirusi, enterovirusi, virusi parainfluence, virusi influence, lahko tudi virus ošpic, v zadnjem letu in pol pa tudi novi koronavirus.
Okužba z RSV do drugega leta starosti doleti vsakega malčka; začne se na zgornjih dihalnih poteh, kaže se kot kihanje, smrkanje, zamašen nos, povišana telesna temperatura, nakar v enem dnevu ali najkasneje v treh dneh preide na spodnje dihalne poti.
Virus lahko skozi male dihalne poti prodre do pljučnih mešičkov in jih okuži; v takem primeru se razvije pljučnica.
Simptomi težje okužbe z RSV (ki močno prizadene spodnje dihalne poti, zato je nujno takojšnje ukrepanje):
- skoraj neprekinjen kašelj, napadi kašlja;
- težko, hitro, sunkovito dihanje, stokanje;
- otrok je miren, nezainteresiran za okolico, bled, apatičen, poležuje, večinoma spi;
- zaužije premalo hrane (pri dojenčkih se zgodi, da sploh ne zmorejo sesati);
- ugrezanje pomožnih dihalnih mišic, vidno kot ugrezanje prsnega koša med rebri, kimanje z glavo, ugrezanje odprtine v vratu ...
- otroku pri govorjenju zmanjkuje zraka
- modrikaste ustnice in nohti (cianoza)
Med bolj ogroženimi za težji potek okužbe so prezgodaj rojeni otroci, otroci s kroničnimi srčnimi ali pljučnimi boleznimi, bolniki z motnjami v delovanju imunskega sistema ter starejši ljudje.
Anja Radšel, Zdravstveni dom Medvode
»Starši naj v času, ko razsajajo respiratorne okužbe, starejšega otroka vzamejo iz vrtca – to je najboljša preventiva«
Teh okužb je trenutno resnično veliko, zato je res pomembno, da starši prepoznajo, kdaj je stanje takšno, da bo njihov otrok potreboval zdravniško pomoč, v katerih primerih pa otroku lahko pomagajo sami.
Če je otrok živahen, če dovolj pije, se igra in ne diha težko – tudi, če ima obilen izcedek iz nosu, kašlja in ima povišano telesno temperaturo, kajti ti znaki sami po sebi še niso alarmantni –, mu starši lahko pomagajo sami, kajti v takem primeru je okužba praviloma omejena na zgornja dihala. Otroku je treba čistiti nosek, skrbeti za hidracijo in zniževati telesno temperaturo.
Če pa otrok – predvsem takrat, ko njegova telesna temperatura ni povišana – začne težko, hitro, sunkovito dihati, ob tem stoka, je zelo umirjen, poležuje in večinoma spi, slabo jé (tudi pri dojenčkih je tako), takrat je otroka treba nujno, nemudoma odpeljati k zdravniku. To so namreč znaki, da se je vnetje 'spustilo' nižje, na pljuča. RSV povzroča bronhiolitis in ta zakrivi slabše prehajanje kisika iz pljuč v kri. Tak otrok bo potreboval zdravljenje v bolnišnici s kisikom. Starši, ki jih skrbi, če otrok težko diha, naj torej ne odlašajo, tudi če nas ne dobijo takoj po telefonu, tudi če je to sredi noči, kajti nikogar ne bomo zavrnili.
Kako pa je z malčki, ki hodijo v vrtec? Opažate tu še bolj pospešeno širjenje?
Seveda, kajti v vrtcih je »bazen« teh okužb. Veliko malčkov preboleva okužbo v obliki prehlada, torej omejeno na zgornja dihala – je pa zelo nevarno, če imajo v družini takega malčka doma majhnega dojenčka, ki ga ta okužba najbolj ogroža. Če otrok prinese okužbo iz vrtca domov, se pri dojenčkih pogosteje razvije bronhiolitis, pride lahko tudi do dihalne stiske ali do dihalne odpovedi. Zaradi tega res pozivamo starše, naj pazijo na svoje dojenčke in novorojenčke, zato naj v času, ko razsajajo respiratorne okužbe, starejšega otroka vzamejo iz vrtca – to je najboljša preventiva.
Izr. prof. dr. Matjaž Homan, Pediatrična klinika Ljubljana
»RSV najbolj ogroža dojenčke, mlajše od treh mesecev, ki imajo pridruženo bolezen«
Respiratorni sincicijski virus res najbolj ogroža najmlajše: dojenčke, stare manj kot 12 mesecev, še bolj dojenčke, mlajše od treh mesecev, najbolj pa dojenčke, mlajše od treh mesecev, ki imajo pridruženo bolezen – zlasti to velja za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, za prezgodaj rojene otroke, ki imajo nezrela pljuča, pa tudi za otroke z živčno-mišičnimi obolenji.
Dihalne poti pri najmlajših so zelo majhne, kar ustreza respiratornemu sincicijskemu virusu. Ta v prvi fazi okuži zgornja dihala; otroci začnejo smrkati, kihati, lahko imajo povišano telesno temperaturo. Potem pa v enem do treh dneh pri nekaterih od teh otrok, predvsem pri bolj ogroženih, povzročijo okužbo spodnjih dihal, ki so manjšega premera, zato hitro pride do tega, da ti otročki zaradi okužbe z RSV začnejo težko dihati – to se kaže s pogostim kašljem, z napadi kašlja in težkim dihanjem.
Dojenčki nam tega, seveda, ne znajo povedati; to lahko prepoznamo po tem, da zelo hitro dihajo, stokajo, da ob tem ugrezajo pomožne dihalne mišice – to vidimo kot ugrezanje prsnega koša med rebri, kimanje z glavo, ugrezanje odprtine v vratu. Ne morejo pojesti obroka; dojeni otroci ne popijejo 100 ali 150 mililitrov maminega mleka, ampak se ustavijo na polovici ali pa sploh ne zmorejo sesati.
Otrokom se vidi, da so bolj zaspani, nezainteresirani za hrano, za okolico – in v takšnem primeru je absolutno treba čim prej priti do nas, saj takim otrokom znamo dobro pomagati.
Na prvem mestu je potreba po dodatnem kisiku, otrok potrebuje tudi zdravljenje z infuzijo, ker ne zmore jesti, respiratorno fizioterapijo, natančni monitoring in opazovanje, krvne preiskave; na podlagi kliničnega stanja v naslednjih dneh pa vidimo, ali morda, na žalost, potrebujejo še dodatno, intenzivnejšo terapijo z mehanično ventilacijo. Takrat jim dihanje omogočimo s pomočjo respiratorja.
In koliko časa v povprečju traja hospitalizacija pri najtežjih oblikah okužbe z RSV?
To je težko napovedati vnaprej, lahko pa iz svežih izkušenj povem, da je bil otrok mehanično ventiliran 14 dni – na srečo se je zgodba zelo lepo končala in otrok zdaj lahko diha že sam, brez pomoči respiratorja.
Zdravljenje v intenzivni enoti lahko traja dolgo, tudi več dni, celo teden ali dva. Večina otrok, pri katerih pride tudi do okužbe spodnjih dihal, lahko zboli tudi za sekundarno bakterijsko okužbo in potrebuje še dodatno zdravljenje z antibiotiki. Tisti, pri katerih do teh zapletov ne pride, pa akutni bronhiolitis lahko prebolijo v nekaj dneh.
Asist. Tatjana Mrvič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana
»Okužba z RSV pri starejših poteka podobno kot pri majhnih otrocih«
Okužba z respiratornim sincicijskim virusom pri starejših od 65 let, zlasti pri tistih, ki imajo še dodatna obolenja, lahko poteka podobno kot pri majhnih otrocih – s klinično sliko okužbe spodnjih dihal. Bolezen, ki se kaže kot virusna pljučnica, je razlog za sprejem v bolnišnico; pacienti težko dihajo, pogosto potrebujejo dodajanje kisika.
Analize iz minulih let kažejo, da so starostniki hospitalizirani skoraj v enakem odstotku zaradi zapletov pri gripi in zaradi zapletov pri RSV okužbah.
Tako je. COVID je okužba, s katero živimo že dve leti – in prav najbolj ranljivi, večinoma tisti, ki bivajo v domovih za starejše, so že zaščiteni s cepljenjem. Na drugi strani pa imamo zdaj ta virusa, ki lani nista krožila. Podatki iz Evrope kažejo na enormen skok teh okužb med prebivalstvom že izven sezone. Število RSV okužb se je začelo povečevati že v poletnih mesecih, zdaj pa prihaja še gripa. Zato lahko pričakujemo – zlasti zdaj, ko bo družba »odprta«, saj zapiranj ne bo več –, da bo virus krožil v populaciji.
Zelo zelo pomembno je, da se vsi, ki imajo doma majhne otroke in tudi kakšnega starostnika, obnašajo samozaščitno. Pri zaščiti pred okužbami je ključnega pomena uporaba zaščitne maske ter vsi ukrepi, poznani iz preteklosti, predvsem dobra higiena rok in prezračevanje. Če imate v sorodstvu starejšega, kronično bolnega, pri katerem je tveganje za okužbo večje, takrat, ko ste bolni, ne hodite na obisk, ampak ostanete doma, dokler se ne pozdravite.
Izr. prof. dr. Maja Sočan, NIJZ
»Tako zgodnji in intenzivni začetek širjenja RSV je presenečenje«
Res je. Smo v obdobju ponovnega naraščanja tudi drugih viroz, kar je za ta del leta, ko se ponovno odpro vrata šol, ko se spet bolj napolnijo vrtci, pravzaprav dokaj običajno. Običajno je, da se poveča število respiratornih okužb, praviloma najprej zaznamo kroženje rinovirusa – virusa, ki povzroča navaden prehlad in ga je tudi zdaj kar veliko.
Tako zgodnji in intenzivni začetek širjenja respiratornega sincicijskega virusa je presenečenje – po drugi strani pa tudi ne, saj lani, ko otroci pozimi, torej v sezoni RSV, niso hodili v šole in vrtce, ta virus ni krožil. Zato je zdaj otrok, ki so »sprejemljivejši« za okužbo, več kot sicer, kar velja zlasti za najmlajše, rojene v letu 2021.
Sezona je presenetljivo zgodnja – a tako ni le pri nas, ampak tudi drugod po Evropi. Kako bo potekala, pa precej težko napovemo. Upajmo, da ne bo ne predolga ne preveč obsežna, kajti majhnim otrokom ta virus lahko povzroča precejšnje težave in zahteva zdravljenje v bolnišnici, ki ni vedno kratko. Zato je najbolj modro, da smo zlasti pri zelo majhnih dojenčkih in pri novorojenčkih skrajno previdni in se izogibamo stikom z nekom, ki je prehlajen in kašlja, skratka z nekom, ki ima respiratorno simptomatiko.
Pa je mogoče iskati kakršnokoli pogojenost tudi s širjenjem še vedno aktualnega novega koronavirusa?
Na posreden način že, kajti novi koronavirus je spremenil naš način življenja, nas nekoliko razmaknil, zmanjšal stike. Ukrepi so preprečili lansko sezono gripe in sezono RSV, kar je vplivalo na prekuževanje z običajnimi respiratornimi virusi. Zato imamo zdaj zelo zelo velik del otrok, ki so za virus »sprejemljivi«; to pomeni, da se bodo morali prekužiti. Glede na to, da so šole in vrtci odprti in bo tako verjetno tudi ostalo, se bodo respiratorni virusi najverjetneje kar intenzivno širili – tako pri nas kot tudi drugod po svetu.
Lanska sezona, torej sezona 2020/2021, je bila res izjemna. Gripe preprosto ni bilo. To pravzaprav ni presenečenje, kajti pojavljala se ni zaradi zaščitnih ukrepov. Kaj bo letos, je težko napovedati. Nekateri so bolj črnogledi – je pa vprašanje, ali se bosta predvidena intenzivnost in obseg v resnici zgodila. V zadnjih tednih že opažamo, da se po dolgem času pojavljajo posamezni primeri gripe v nam bližnjem evropskem prostoru. V Sloveniji pa smo za zdaj zabeležili en sam primer gripe – pri osebi, ki se je v času inkubacije zadrževala na Hrvaškem.
Portreti: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
