Slovenska družba je že doslej na račun epidemije plačala previsoko ceno, na vseh ravneh, zato si dodatnega COVID bremena zaradi prenizke precepljenosti preprosto ne moremo privoščiti ... Kaj nam prinaša naslednji val epidemije, kakšne utegnejo biti njegove posledice in kako se jih čim učinkoviteje ubraniti ter tako ohraniti življenja najbolj izpostavljenih, najranljivejših? O tem sem se konec minulega tedna pogovarjala z asist. Darkom Siuko s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, soavtorjem strokovnih priporočil za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola pri pacientih z večjim tveganjem.

Smo pred še eno, najverjetneje zadnjo preizkušnjo v sklopu pandemije novega koronavirusa, ki ne bo blaga – tudi zaradi prenizke zaščite s cepljenjem, ki sicer izrazito zmanjša možnost za težko prebolevanje bolezni COVID, prepolovi pa tudi verjetnost za pojav dolgotrajnega obolenja COVID. Lahko pojasnite, kako kužna je različica delta, ki bo zaznamovala ta, predvidoma zadnji val?

Zdravniki smo glede tega vala zelo zaskrbljeni, kajti to bo verjetno res velika preizkušnja, ki lahko prinese marsikaj, tudi kolaps zdravstva. Že na začetku pandemije, marca 2020, smo opozarjali na močno kužnost koronavirusa – njegova kužnost pa se je z mutacijami še povečala. Pri delta različici je skoraj primerljiva s kužnostjo pri ošpicah. To pomeni, da bodo zbolele vse osebe, ki so bile le nekaj minut v istem prostoru, če je bil eden od njih okužen z delta različico. 

Tako naj bi v Sloveniji med jesensko-zimskim obdobjem v stik s tem virusom verjetno prišli vsi prebivalci, tako cepljeni kot necepljeni. Pri cepljenih bo potek bolezni pričakovano blažji, medtem ko nas za približno milijon Slovencev, ki bolezni COVID še niso preboleli oziroma ki še niso prejeli zaščite s cepljenjem, zelo skrbi.

Problem te različice koronavirusa ni visoka umrljivost, ampak to, da se v kratkem času okuži ogromno ljudi. Toda tudi nizka umrljivost lahko pri takšni množici ljudi v kratkem času povzroči katastrofo. In na to želimo opozoriti, kajti če število obolelih v tem trenutku primerjamo s stanjem pred letom dni (v istem obdobju), so številke zdaj več kot desetkrat višje: lani smo v začetku septembra imeli 55 dokazano okuženih, zdaj pa že približno 600 – in vsi dobro vemo, kaj je v lanskem letu sledilo oktobra in novembra ...

Zdaj je torej morda še zadnji čas, da na resnost razmer opozorimo ljudi, ki nas želijo slišati. 

Po drugi strani pa velja izpostaviti tudi sicer že dolgotrajni problem slovenskega zdravstva, to je kadrovsko pomanjkanje, ki je prav med pandemijo postalo res boleče, vsi problemi so priplavali na gladino ... Verjetno je tako tudi na vaši kliniki.

Pandemija je v resnici razkrila vse rane iz preteklosti, med katerimi je tudi kadrovska podhranjenost – in občutimo jo povsod.

Pri zaščiti pred to boleznijo sodobnega sveta, ki ni edina, pa vendar zaradi nje bolniki s številnimi drugimi obolenji čakajo še dlje na diagnostiko in obravnavo, pa ni pomembno le cepljenje. Ključnega pomena ostajajo tudi preventivni ukrepi, vključno z imunomodulacijo, torej tudi z jemanjem vitamina D, ki ga priporočate, da bi zmanjšali breme najtežjih oblik prebolevanja te bolezni.

Lani v tem času še nismo imeli na voljo cepljenja, zato so bili takrat napotki nekoliko drugačni. Zdaj še vedno poudarjamo pomen cepljenja, ki okrepi humoralni imunski odziv telesa in ki bo glavni korak za končanje te agonije ne le zdravstva, ampak družbe nasploh. Cepljenje, ki je izjemno pomembno, je zelo razklalo slovensko javnost, tako zelo, kot le malokatera tema. Drugič: še vedno velja, da je v vsakem primeru treba uporabljati zaščitne maske, kajti tudi cepljeni lahko v manjšem deležu zbolijo in širijo okužbo, večina v obliki, pri kateri simptomov ni ali pa so ti zelo blagi. In še tretji korak: zdrav način življenja, ki vključuje tudi ustrezen vnos vitaminov in mineralov. 

V poldrugem letu smo veliko pozornosti namenili imunomodulaciji z vitaminom D. Imamo dve imunosti: vrojeno in pridobljeno; protitelesa so del pridobljene imunosti. Vitamin D deluje zlasti na vrojeno imunost, aktivira predvsem makrofage, celice, ki so del eliminacijske faze ob začetku okužbe. 

Doslej so vse observacijske študije pokazale, da ima večina ljudi, ki zboli za težko obliko bolezni COVID, pomanjkanje ali celo hudo pomanjkanje D vitamina. Pandemija je v Sloveniji istočasno razkrila katastrofalno stanje glede pomanjkanja tega vitamina – k sreči pa je slovenska javnost prisluhnila tem sporočilom, nakar je decembra lani že 60 odstotkov Slovencev samoiniciativno jemalo D vitamin. In slovenska krivulja je bila tako rekoč edinstvena: v januarju in februarju je bilo število novookuženih še vedno zelo visoko, toda umrljivost se je zelo znižala. 

Pozivali pa smo tudi k pripravi strategije za bogatenje hrane oziroma prehranskih izdelkov, pri čemer bi se zgledovali po skandinavskem modelu; vse tamkajšnje države imajo nacionalno strategijo za tovrstno bogatenje hrane in s tem umetno zviševanje ravni vitamina D med prebivalstvom.

A v tem smislu pri nas ni prišlo še do nikakršnega premika, kajne?

Na žalost ne. Upajmo, da se bo to zgodilo v prihodnjih letih – za zdaj pa je vsak posameznik glede tega prepuščen lastni presoji. Ob tem pa velja poziv proizvajalcem oziroma vsem, ki D vitamin prodajajo, naj jim v tej krizi ne pride na misel, da bi te izdelke podražili.

Kako pa je s predpisovanjem oziroma dodajanjem vitamina D na institucionalni ravni, torej v bolnišnicah in v domovih za starejše? Kako je z upoštevanjem teh strokovnih priporočil v praksi?

Situacija v domovih za starejše je specifična, kajti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je kot plačnik razširil indikacijo za predpisovanje vitamina D starejšim od 65 let – tistim, ki poleti ne morejo biti na soncu, da bi ta vitamin dobili po naravni poti. Vemo, da je to največja skupina, ki je zaradi pomanjkanja D vitamina tudi najbolj ogrožena. In študija iz leta 2018 je dokazala, da je imel ta del prebivalstva v zimskem času v več kot 85-odstotnem deležu pomanjkanje ali celo hudo pomanjkanje vitamina D!

Toda tudi ostali del prebivalstva od sredine septembra dalje ne more več s soncem pridobiti dovolj naravnega D vitamina; mehanizmi razgradnje v telesu, ki so poleti zelo močni in ki zagotavljajo, da v organizmu ne pride do povišanih vrednosti, delujejo še mesec dni. Od sredine septembre do sredine oktobra upade največ nivoja v serumu, zato tega časa, da bi obdržali poletni delež vitamina, ne smemo zamuditi – to pa lahko dosežemo že z zelo majhnimi odmerki, od 800 do 2000 enot na dan.

Slovenija spada med države z največjim pomanjkanjem vitamina D med prebivalstvom; na eni strani imamo posameznike, ki so upravičeni do D vitamina na recept, na drugi pa številne, pri katerih obstaja ogroženost za pomanjkanje, vendar državne strategije, ki bi poskrbela tudi zanje, še ni.

Kakšne pa so vaše napovedi glede zbolevnosti in posledično tudi glede stanja v bolnišnicah v obdobju, ki je pred nami, v času, ko se bo ta, za marsikoga še vedno usodni virus, širil bistveno bolj pospešeno kot doslej?

O tem raje ne bi govoril, ker ljudje mislijo, da se jih na ta način straši – toda večina mojih napovedi se je v zadnjem letu in pol, na žalost, uresničila. Tokratni val bo verjetno zadnji, bojim pa se, da bo tudi največji. Kaj sploh še lahko naredimo? 

Tisti, ki se še niso cepili in niso proti cepljenju, imajo možnost, da se zaščitijo s cepljenjem. Toda odziv na cepljenje lahko traja tudi nekaj tednov, preden začne cepivo učinkovati. 

Sicer pa se moramo obnašati varno; to pomeni, da se v jesensko-zimskih dneh ne družimo pretirano. In, seveda, upoštevamo PCT pravilo. Sicer je jasno, da ljudje vedno iščemo možnost, da bi zaobšli pravila – toda kdor ni cepljen ali še ni prebolel bolezni COVID, naj se obnaša maksimalno previdno.

In še nekaj: bojte se tistih, ki so navidezno zdravi, kajti ti okužijo največ ljudi. Nekdo, ki zboli, se umakne; pred tem, torej dva do pet dni pred pojavom značilnih simptomov, v času, ko mislimo, da smo zdravi, pa se okužba prenese na največ ljudi. 

Katero obdobje bo v smislu premagovanja pandemije ključnega pomena, jesensko-zimski čas ali spomladansko obdobje?

Spomladansko obdobje bo podaljšek tega vala, ki bo lahko imel več vrhov. Vedno nas izuči določena situacija; lani, na primer, sta bila to oktober in november, ko je bilo na dan tudi do 60 smrtnih primerov. In to bi radi preprečili: gledati umiranje ljudi. 

Kar nekaj mesecev sem delal tudi na COVID oddelku – in ljudje so umirali. To je bilo dokaj čustveno obdobje mojega življenja; vsak dan videti ljudi, ki umirajo, povsem nepredvidljivo, je težko. To bi radi preprečili.

Porajajo se tudi etična vprašanja. Ljudje bodo zbolevali, v manjšem deležu tudi cepljeni. Toda kaj se bo zgodilo potem, če oziroma ko bo kot, na primer, v Indiji ali kjerkoli drugje, kjer je bilo na voljo premalo naprav za dovajanje kisika? 

Celotni video pogovor:

Portret Darka Siuke: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.