Značka: Darko Siuka

Značka: Darko Siuka

Preventiva

»Cepljenje in jemanje D vitamina bosta bistvena pri premagovanju tokratnega vala epidemije, kajti vse premalo se zavedamo, da je kužnost delte skoraj primerljiva s kužnostjo pri ošpicah,« opozarja asist. Darko Siuka

O rezultatih raziskav, ki so opozorile na izjemno pomanjkanje vitamina D med odraslimi Slovenci, smo na zdravstvenem portalu že podrobno pisali. Vendar to velja znova ponoviti, kajti omenjeni vitamin dokazano pomaga ublažiti potek bolezni COVID – kar je dobro vedeti v času, ko se pospešeno napoveduje predvidoma zadnji val epidemije novega koronavirusa, ki je doslej najkužnejša različica virusa delta. Pomanjkanje D vitamina pa postane izrazito predvsem v jesensko-zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta.

Preventiva

Dodajanje vitamina D je v smislu okrepitve imunskega sistema absolutno utemeljeno, a le od oktobra do maja, v preostalih mesecih pa ga dobimo dovolj po naravni poti

Veliko je ljudi, ki zaradi tega, kar nas je v zadnjem letu doletelo bodisi na račun epidemije bodisi pod krinko epidemije, sploh ne želijo več poslušati napovedi o tem, kaj naj bi nas čakalo v sklopu tretjega vala pandemije novega koronavirusa. Pred letom dni so se vrstili pozivi k (samo)zaščiti, vključno z jemanjem D vitamina, ki naj bi pripomogel k izboljšanju imunskega sistema ter posledično pomagal preprečevati najtežje zaplete pri prebolevanju bolezni COVID. In potem je nenadoma brazilska študija, v zadnjem času pogosto omenjana v javnosti, vse te navedbe in izsledke ovrgla.

Ukrepi

Marija Pfeifer, Darko Siuka, Alojz Ihan in Igor Pravst infektologom pripravili priporočila za nadomeščanje D vitamina pri bolnikih s COVID, kajti vitamin D dokazano ublaži potek bolezni

Znano in dokazano je, da med Slovenci prevladuje pomanjkanje vitamina D, zlasti v jesenskem in zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta. Letos se zdi, da smo preostale okužbe dihal, ki se praviloma odvijajo v bistveno blažji obliki, odrinili ob rob dogajanja, zaradi epidemije novega koronavirusa. Ta je Slovenijo v drugem valu prizadela bistveno bolj kot spomladi; okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 izrazito naraščajo, pospešeno se povečuje tudi število bolnikov, ki zaradi težke oblike prebolevanja s koronavirusom povzročene bolezni COVID-19 potrebujejo zdravljenje v bolnišnici – včeraj je bilo samo zaradi tega obolenja hospitaliziranih že 779 pacientov, 122 jih je potrebovalo intenzivno nego. Pri takšni epidemiološki sliki je ključnega pomena podatek, da vitamin D pomaga pri krepitvi imunskega sistema pa tudi pri (b)lažjem premagovanju tovrstnih okužb – tudi obolenja COVID, saj z zaviranjem vnetnega odgovora ublaži potek bolezni. Ker Slovenija nacionalnih smernic glede predpisovanja tega vitamina nima, je stroka (predvsem infektološka) zdaj dobila priporočila, ki bodo v veljavi do sprejetja smernic.

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Ukrepi

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Ukrepi

Velikonočno obarvana sporočila zdravnikov, ki (naj) se vas dotaknejo

Epidemije, ki je s postopnim upadanjem okužb z novim koronavirusom pri nas najverjetneje že dosegla vrh, še ni konec. Je pa v teh dneh, zaznamovanih ne le s prebujajočo se pomladjo, ampak tudi z upanjem in simboliko novega začetka, vendarle mogoče zaznati konkretno prelomnico, od katere bo odvisno, kako hitro se bomo spet lahko vrnili v običajne življenjske tirnice, ki jih pogrešamo – tako kot hrepenimo po stiku z vsemi najdražjimi, od katerih smo v času epidemije »odrezani«. Kdaj se bo to zgodilo, ni odvisno le od vlade ali od zdravnikov, ki se borijo za življenja bolnikov z najtežjo obliko bolezni COVID, ampak tudi oziroma predvsem od nas samih – vsakdo mora prevzeti odgovornost za svoje ravnanje in se zavedati, da tako pomaga izrisovati krivuljo obolevnosti, za katero vsi upamo, da bo kmalu izginila iz našega vsakdana.

Ukrepi

»Tudi kirurgi med operacijo masko nosimo zato, da zaščitimo pacienta – in ne zaradi tega, ker bi se bali, da nam bo v obraz špricnila kri,« je le eden od odzivov stroke na stališče WHO glede uporabe zaščitnih mask

V istem dnevu, ko je pri nas začel veljati ukrep obveznega nošenja zaščitnih mask, kadar gremo v trgovino ali katerikoli drug zaprt javni prostor, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na brifingu za novinarje odsvetovala splošno uporabo zaščitnih mask, češ da naj bi maske v času pandemije nosili le okuženi z novim koronavirusom oziroma bolniki s COVID-19. Po oceni predstavnika WHO Michaela Ryana ni pravih dokazov, da je nošenje maske lahko res učinkovito in koristno v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom. Takšen odziv je v času, ko preventivno nošenje maske svetujejo ali odrejajo skorajda povsod po svetu, najmanj nenavaden, če ne skrb vzbujajoč – predvsem pa poraja številne dileme.

Ukrepi

Naj bo nošenje zaščitne maske ukrep, ki si ga odredimo sami – da bo čim manj okužb in čim manj bolezni COVID-19, zaradi katere ima oboleli, ki ne zmore več sam dihati, občutek, kot da bi se na zelo počasen način utapljal

Da je uporaba zaščitnih mask, čeprav doma narejenih, v času epidemije novega koronavirusa absolutno priporočljiva za vsakogar med nami, ki mora zaradi nujnega opravka od doma, pri čemer se ne bo mogel izogniti srečevanju z drugimi ljudmi, je danes potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. To je pravzaprav prva potrditev uradnih struktur na Slovenskem o smiselnosti tovrstnega zaščitnega ukrepa; na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je, denimo, še vedno napisano, da »splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna«.

Ukrepi

Je res mogoče, da bodo kader v domovih za starejše šele zdaj poučili o pravilni uporabi zaščitne opreme?

Okužba z novim koronavirusom je danes v Sloveniji ugasnila drugo življenje. Kot je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je tudi v tem primeru šlo za osebo, staro blizu 90 let, ki je imela številna spremljajoča obolenja, a vendar je bil končni vzrok smrti izguba boja s COVID-19. Tako se zdi edina razumna odločitev, da bodo odslej varovancem domov za starejše zagotovili odvzem brisov v domovih – po drugi strani pa skrb vzbuja napoved ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, da bodo po današnjem dogovoru z ministrstvom za zdravje kadru pri vseh izvajalcih institucionalnega varstva (v domovih za starejše, v varstveno-delovnih centrih ter v centrih za usposabljanje, delo in varstvo) ponudili možnost, da jih poučijo o pravilni uporabi zaščitne opreme, »kar je zelo pomembno, saj se z nepravilno uporabo lahko naredi več škode kot koristi«. Mar to znanje ni predpogoj za delo s tako občutljivimi skupinami prebivalstva?