Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«
Kako močno je v očeh Slovencev (lahko) sporočilo, da se je Slovenija v aktualni pandemični zgodbi znašla med rdeče obarvanimi državami? (Naslovna fotografija: grafični elementi – Freepik; kreativna izvedba – Zdravstveniportal.si)

»Ljudje se očitno najbolje učimo na svojih napakah. Slovenci upoštevamo stvari, ki so obvezne, priporočenih pa ne. Zato je bila morda ključna napaka, da so bile poleti maske zgolj priporočene,« meni asist. Darko Siuka, zdravnik, ki se je v prvem valu epidemije s še nekaj stanovskimi somišljeniki javno izpostavil v prizadevanjih po uveljavitvi razumsko, logistično in cenovno najbolj logičnih preventivnih ukrepov, s katerimi bi vsakdo med nami lahko poskrbel za zaščito sebe in drugih. Med prvim valom epidemije se je tovrstno ukrepanje pokazalo kot nadvse učinkovito, potem je iz različnih kratkovidnih razlogov poniknilo v pozabo, za katero pa naj bi ceno začeli plačevati že kmalu.

Darko Siuka
Darko Siuka

»Število na novo odkritih okužb je v resnici skrb vzbujajoče, pri čemer lahko potegnemo vzporednico s preteklostjo: že med špansko gripo je bilo dogajanje popolnoma identično. Poletnemu zatišju, ko so bili ljudje prepričani, da so rešeni pred to veliko nadlogo, je sledil drugi val, ki se je začel konec septembra in v začetku oktobra. Potem pa se je začela velika morija ...,« opozarja sogovornik, ki je prepričan, da »v tokratni epidemiji drugi val prihaja šele zdaj – enako kot pred malo več kot stotimi leti med špansko gripo«.

Darko Siuka

V tokratni epidemiji drugi val prihaja šele zdaj – enako kot pred malo več kot stotimi leti med špansko gripo.

Asist. Darko Siuka, specialist gastroenterologije s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega UKC, je že na začetku epidemije – ko je bila grožnja okužb z novim koronavirusom popolna neznanka, odeta v izjemno skrb vzbujajoče napovedi, zlasti glede na izkušnje sosednje Italije – močno vplival na odzivnost slovenstva, ki se je spomladi dobro vključilo v izvajanje zaščitnih ukrepov in preprečevanje najtežjih posledic bolezni COVID. In kako je s tem danes?

V javnosti je še vedno mogoče zaznati izrazit pridih dvoma v resnost dogajanja v bolnišnicah, domovih za starejše pa tudi v šolah. Naraščajoča krivulja na novo pridobljenih okužb je v veliki meri odraz nezrelega, egoistično naravnanega obnašanja posameznikov, ki se ne zmorejo ali nočejo odgovorno soočiti z nastalo situacijo, ki za nikogar ni lahka. 

Darko Siuka

Naraščajoča krivulja na novo pridobljenih okužb je v veliki meri odraz nezrelega, egoistično naravnanega obnašanja posameznikov, ki se ne zmorejo ali nočejo odgovorno soočiti z nastalo situacijo, ki za nikogar ni lahka. 

Toda razmere v bolnišnicah povedo, da pretiravanja glede COVID ni – zmogljivosti, namenjene zdravljenju obolelih s COVID-19, so v UKC Maribor že zapolnjene. Na nacionalni ravni je aktualen razmislek o odprtju še četrte COVID bolnišnice. Epidemiološka in infektološka stroka pa trkata na vest slovenstva – v smislu upoštevanja priporočil, s katerimi še vedno lahko preprečimo, da bi se v bližnji prihodnosti znašli v neželenih scenarijih.

Podrobneje sva se o zdajšnjem dogajanju, o katerem bo danes razpravljala tudi krizna skupina vlade, pogovorila z asist. Darkom Siuko; spodaj objavljamo video pogovor in nekaj povezav na posamezne vsebinske sklope.

Darko Siuka

Dokler Italijani katastrofe niso doživeli na lastni koži, je bilo pri njih podobno, kot je zdaj pri nas

Naša država se je kar čez noč znašla med državami, ki so označene rdeče. Mislim, da bi bil za nas najboljši zgled tam, kjer so doživeli največjo katastrofo: v Italiji. Italijani so pri upoštevanju zaščitnih ukrepov zdaj izredno vzorni, dosledno upoštevajo vse ukrepe, vključno z nošenjem mask na prostem – dokler te situacije niso doživeli na lastni koži, pa je bilo pri njih podobno, kot je zdaj pri nas. 

V ulicah, ki so gosto poseljene in kjer se sprehaja oziroma srečuje veliko ljudi, zato ni mogoče zagotoviti ustrezne fizične razdalje, bo verjetno treba uvesti nošenje mask. Enako velja za srečanja na prostem, kjer (napačno) mislimo, da smo varni, kar se tiče možnosti za prenos okužb z novim koronavirusom.

Število na novo odkritih okužb je v resnici skrb vzbujajoče, pri čemer lahko potegnemo vzporednico s preteklostjo: že med špansko gripo je bilo dogajanje popolnoma identično. Poletnemu zatišju, ko so bili ljudje prepričani, da so rešeni pred to veliko nadlogo, je sledil drugi val, ki se je začel konec septembra in v začetku oktobra. Potem pa se je začela velika morija ... 

Imunost v poletnem času je bistveno drugačna.

Ljudje se očitno najbolje učimo na svojih napakah. Slovenci upoštevamo stvari, ki so obvezne, priporočenih pa ne. Zato je bila morda ključna napaka, da so bile poleti maske zgolj priporočene.

Vsak ima pravico, da verjame, v kar želi verjeti. Je pa res, da bo čez tri ali štiri tedne zgodba drugačna – in tudi ti, ki zdaj dvomijo, bodo počasi začeli verjeti.

Če že ogrožamo sebe, ni prav, da ogrožamo tudi druge. Ko nosimo masko v zaprtem prostoru, jo nosimo zaradi drugih, drugi pa zaradi nas. Na to smo opozarjali že marca, prej, preden so maske postale obvezne.

 

 

Slovence k udejanjanju zaščitnih ukrepov iz dneva v dan pozivajo tudi številni drugi predstavniki medicinske stroke, ki se neposredno srečujejo s konkretnimi posledicami, v katere vodi zavračanje odgovornosti do drugih.

Njihove odzive smo na zdravstvenem portalu že objavili, a jih bomo nekaj kljub vsemu ponovno izpostavili tudi v današnjem članku:

Matjaž Jereb

Prof. dr. Matjaž Jereb, vodja Oddelka intenzivne terapije, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, o tem, da je skrajni čas, da se družba zresni:

»Težko razumem, da se v našem prostoru še vedno najdejo posamezniki, ki v bolezen ne verjamejo, ki ne verjamejo v zaščitne ukrepe in ki svoje pravice postavljajo pred pravice ostalih – in zato imamo težave. Če se kot družba ne bomo zresnili in ponovno stopili skupaj, čemur smo bili priča v prvem valu epidemije COVID, bomo imeli težave. Velike težave.«

Tina Bregant

Dr. Tina Bregant, zdravnica in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, o odgovornosti posameznika v skrbi za skupno dobro:

»Po eni strani razumem, da ljudje cenijo svoje udobje. Nošenje maske resnično ni najbolj udobno. Po drugi strani pa sem žalostna, če ljudje ne razumejo, da majhna cena, ki jo plačam za svoje malo manjše ugodje, varuje nekoga pred takimi posledicami, kot jih lahko pušča COVID. To pa je zame nesprejemljivo, saj trdno verjamem, da se moja svoboda konča tam, kjer se začne vaša.«

Na problem so opozorili tudi zdravniki oporečniki, združeni v zdravstvo.si.

Na posledice histerije, ki je v kontekstu pandemije novega koronavirusa preplavila družbena omrežja, pa so opozorili tudi dr. Erik Brecelj, prof. dr. Marko Noč, mag. Gorazd Kalan in drugi zdravniki iz skupine zdravstvo.si:

»Ne nasedajte ljudem, ki širijo dvome in teorije zarot o bolezni COVID-19, raje posebno skrb namenite zaščiti starejših in ranljivih skupin prebivalcev. Nekatere skupine in posamezniki želijo z dezinformacijami sejati dvom v smiselnost in učinkovitost preventivnih ukrepov, ki jih javne zdravstvene službe izvajajo povsod v razvitem svetu.«

Portreti: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

zeleni optimistični semafor



Značka

zelen in rdeč krog

Video

ikona za play v barvah zdravstvenega portala