Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom
Igor Dovnik, Zdenko Čebašek – Travnik, Radko Komadina in Tomaž Gantar

Zadnja seja koordinacije vodstev štirih zdravniških organizacij – zdravniškega društva, zdravniške zbornice, sindikata (zobo)zdravnikov Fides ter strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov – je prinesla nedvoumno sporočilo. Najbolj neposredno ga je Igor Dovnik, pediater s koncesijo, strnil v pozivu ministru za zdravje, naj v zdajšnji službi vendarle »nemudoma začne delati s polnim delovnim časom in z vso energijo. Resor je izjemno zahteven in potrebuje usklajeno, nemoteno delovanje – da se prepreči hujše motnje, ki jih izvajalci že slutimo in čutimo.« 

Igor Dovnik
Igor Dovnik

Kot poudarja Dovnik, zdravstvo potrebuje pravo, celovito reformo po zgledu tovrstnih dobro delujočih sistemov drugod po svetu, kjer imajo pacienti možnost izbire tako zdravnika kot zdravstvene zavarovalnice, zdravniki in zobozdravniki pa imajo pravico izbrati, kje in kako bodo delali – in kjer so jasne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih pacientom lahko zagotovi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima dovoljenje za delo. Poleg tega predsednik strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov ocenjuje, da so koncesije v zdravstvu preteklost, saj da so »sinonim za manjšanje možnosti izbire in ohranjanje korupcijskih tveganj«.

Igor Dovnik je sicer pred dvema tednoma na odločevalce naslovil odprto pismo, v katerem ministra za zdravje, generalnega direktorja ZZZS, predsednike poslanskih skupin, državnega sveta, državnega zbora, vlade in države poziva k nujnim ukrepom, ki bi jih bilo treba sprejeti in jih udejanjiti že pred 20 ali več leti. Kot je Dovnik povedal za Zdravstveniportal.si, odziva ni bilo.

Zato ob pozivanju plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje, češ da naj bi izvajalci čim bolj pospešeno nadoknadili izpad programa oziroma storitev v času epidemije, koordinacija zdravniških organizacij predlaga prehodno obdobje, kajti, kot razpravo predsednikov zdravniških organizacij povzema Dovnik: »Bojimo se, da bo na račun pospešenega izvajanja zdravstvenih storitev trpela kakovost, kar lahko predstavlja veliko varnostno tveganje – in temu bi se izvajalci oziroma zdravniki in zobozdravniki kot odgovorni nosilci (zobo)zdravstvene dejavnosti vsekakor želeli izogniti.«

Neznanke v zakonu o dolgotrajni oskrbi

Med aktualijami v zdravstveni sferi, ki zahtevajo poglobljen pregled in razrez predlaganih rešitev, pa je tudi dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v javni razpravi. Kako se na predlagani dokument odzivajo zdravniki, je pojasnil predsednik zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina

Radko Komadina

  • Zanima nas, kako bodo rešene tri stvari: zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, podeljevanje koncesij in standardi oskrbe, ki v zakonu sploh niso opredeljeni ... 
  • Pogrešamo bolj jasen zapis tega, kar se je v času epidemije odrazilo v primerih, ko so v treh domovih za starejše »eksplodirale« okužbe ...
  • Zdravniške organizacije smo predlagale, naj se z zakonom predvidi ustanovitev kombiniranih socialno-varstvenih in zdravstvenih ustanov ...
  • Pa še nekaj ugotavljamo: zdravnikom se spet nalaga dodatno delo ...
  • Že nekaj let govorimo o tem, kako se povečuje dnevna obremenitev zdravnikov na račun izpolnjevanja številnih obrazcev, odgovarjanja na zelo pogoste dodatne pisne zahteve plačnika ... – zdaj pa morajo zdravniki istočasno odgovarjati še na elektronsko pošto, svetovati po telefonu ... In vse to tlačimo v osemurni delovnik – toda zdravniki niso nadljudje!

 

 

Pomoč starejšim pri iskanju zdravniške pomoči

Vodstvo združenja Srebrna nit v zadnjem javnem odzivu nasprotuje vsem oblikam komunikacije z osebnim zdravnikom, »ki onemogočajo dostop do zdravstvenih storitev starejšim in vsem, ki nimajo možnosti ali ne zmorejo komunicirati s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij«. Kot poudarja predsednica združenja Biserka Marolt Meden, mora biti »javno zdravstvo enako dostopno za vse, še posebej za ranljive skupine prebivalstva – in zato jim mora biti prilagojeno«. V tem smislu se združenje za dostojno starost ne strinja z nedavno izjavo predsednice zdravniške zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik, češ da se bodo ljudje pač morali navaditi na sodobne oblike komunikacije z izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Zato smo dr. Zdenko Čebašek – Travnik vprašali, kako zagotoviti, da bodo tudi starejši prišli do svojega zdravnika takoj, ko ga bodo potrebovali, da bo zdravljenje varno in kakovostno. Po njeni oceni gre za »vprašanje, na katerega v Sloveniji ta hip ne boste dobili odgovora,« o čemer je podrobneje spregovorila v spodnji video izjavi za zdravstveni portal.

Zdenko Čebašek – Travnik

  • Komunikacijske poti so zaradi epidemije, ki je sicer uradno minila, na račun nenehnega preverjanja in testiranja, močno močno preobremenjene in zasedene. Zato se strinjamo s predlogi osebnih zdravnikov, naj pacienti čim več uporabljajo druge komunikacijske poti, tako da bi se sprostile telefonske linije za starejše ... 
  • Solidarnost, ki smo jo zaznali v času epidemije, je precej usahnila. Zato smo toliko bolj veseli pobud prostovoljcev, ki bi pomagali starejšim priti do zdravstvenih storitev.
  • Generacija, ki ni odraščala z računalnikom, bo potrebovala pomoč. Zato pozivam Srebrno nit, da organizirajo skupine prostovoljcev, ki bodo starejšim pomagali pri naročanju, pri pridobivanju datumov, terminov ali receptov – da bodo ti dobili to, kar potrebujejo za svoje zdravje.

 

 

Ker se je dostopnost do zdravstvenih storitev med epidemijo zmanjšala in se tudi po uradni razglasitvi konca epidemije ni popravila, so na torkovi seji koordinacije zdravniških organizacij – podpredsednik Fidesa Milenko Stanković je moral zaradi službenih obveznosti (dela kot interventni kardiolog) predčasno oditi – razmišljali o rešitvi, po kateri naj bi država v sklopu e-zdravja ali kako drugače vzpostavila platformo za centralno naročanje na testiranje. 

Kot poudarja predsednica zdravniške zbornice, bi se namreč »na ta način število klicev, povezanih s COVID-19, močno zmanjšalo, izboljšala pa bi se dostopnost do zdravstvenih storitev za druge paciente, ki niso okuženi z novim koronavirusom, vendar resnično potrebujejo izbranega zdravnika, da bi jih napotil na diagnostično preiskavo ali na poseg, na katerega so že tako ali tako predolgo čakali.«  

Zdravniki iščejo recept za rešitev, ki bi izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev za druge paciente, ki niso okuženi z novim koronavirusom, vendar resnično potrebujejo izbranega zdravnika, da bi jih napotil na diagnostično preiskavo ali na poseg, na katerega so že tako ali tako predolgo čakali.

Gantar Tomaž

Fotografije: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

Dovnik Igor

Čebašek – Travnik Zdenka

Komadina Radko

 

Video

ikona za play v barvah zdravstvenega portala