Značka: Zdenka Čebašek-Travnik

Značka: Zdenka Čebašek-Travnik

Ukrepi

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

»37 let sem delal v javnih zdravstvenih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik 'izven mreže javne zdravstvene službe'. Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zdravstvenega zavarovanja, izgubila je možnost elektronskega predpisovanja receptov,« opisuje aktualne razmere v zdravstvu zasebni zdravnik prim. Boris Kralj. Ob tovrstnih sistemskih kratkih stikih, ki so v času epidemije novega koronavirusu še bolj boleče kot sicer pokazali svoj pravi obraz, v katerem sicer pregovorno poudarjana iskrena skrb za dobro bolnika ne dobiva pričakovanega odseva, (se) sprašuje: »Kaj je na zdravstveni kartici, česar kot zdravnik, ki rešuje probleme bolnika – povsem enake, kot bi jih reševal zdravnik s koncesijo –, ne smem videti? Kaj je tisto, kar mora biti skrito pred menoj?«

Ukrepi

Rok Ravnikar se s COVID vstopne točke ob milijontem okuženem Zemljanu odziva na polemike o splošni uporabi zaščitnih mask: »Odgovor je: da, nujno!«

Zelo verjetno je, da Slovenija v boju z epidemijo novega koronavirusa ne bo imela opraviti z najbolj črnim scenarijem, primerljivim s španskim ali italijanskim, toda neznank je še vedno veliko. Zato je v resnici največ, kar lahko naredimo, da se dosledno držimo (samo)izolacije, ostajamo na varni strani – torej doma, se med sprehodi držimo zase in nasploh skrbimo za vse priporočene higienske ukrepe, vključno z nošenjem zaščitne maske in rokavic. Po drugi strani pa je res, da so mešana sporočila stroke in pristojnih strokovnih institucij o tem, ali je splošna uporaba zaščitnih mask smiselna ali ne, povsem po nepotrebnem vzbudila dvom, ki ni utemeljen.

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Ukrepi

Čakalne dobe: zdravniška zbornica pripravila predlog zakona z interventnimi ukrepi, resorno ministrstvo se v treh mesecih ni odzvalo, skupina poslancev pa je dokument v enem dnevu vložila v parlamentarno obravnavo

Ker vladi oziroma ministrstvu za zdravje ni uspelo sanirati razmer v javnem zdravstvu, ki jih že vse predolgo poslabšujejo nedopustno dolge čakalne dobe, ukrepi prihajajo od drugod. Tokrat se je na pobudo zdravniške zbornice, ki je pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, odzvala poslanska skupina NSi – z vložitvijo zakona v parlamentarni postopek. Zbornica je isti dokument sicer pred nekaj meseci naslovila tudi na resorno ministrstvo; ker odziva ni bilo, so minuli teden predlog zakona poslali še vsem poslanskim skupinam.

Ukrepi

Sistem ne razpada, vzroka za alarm ni, pravi minister za zdravje. Pa to tudi v resnici drži?

Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?

Ukrepi

Zdravniki v osnovnem zdravstvu tokrat ne bodo popustili, minister za zdravje pa krizo zanika

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, odmeva in dobiva tudi celovito sindikalno podporo, v konkretnih zahtevah za udejanjenje standardov in normativov. Medtem ko sindikata Praktik.um in Fides napovedujeta radikalne ukrepe, pa minister za zdravje Samo Fakin po drugi strani ocenjuje, da razmere v zdravstvu v resnici niso tako zelo katastrofalne, kot bi lahko sklepali po odzivih slovenskega zdravništva.

Ukrepi

Birokratske določbe zakona o pacientovih pravicah, ki ženejo v obup tako zdravnike kot paciente, bodo vendarle spremenili

Pred letom dni ad hoc sprejete določbe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pripomogle k skrajšanju čakalnih dob, razbremenile preobremenjene zdravnike v osnovnem zdravstvu in zagotovile doslednejše in ažurnejše udejanjanje pravic pacientov, so že v izhodišču dobile slabo popotnico. Zdravniki so takrat odločevalce argumentirano opozarjali, da načrtovani prijemi ne bodo pripomogli k izboljšavam, vendar jim nihče ni prisluhnil. Razmere v osnovnem zdravstvu danes boleče potrjujejo upravičenost svaril. Na novo naložena administrativna bremena, v nekaterih delih povsem nedomišljena in nepotrebna, pa zdravnika, ki je zaradi njih prisiljen v komunikacijo z računalnikom, pri čemer mora slediti nenehno spreminjajočim se navodilom plačnika, dobesedno odvračajo od pacienta.

Ukrepi

Zdravniška združenja skeptična tudi v tem mandatu

Koordinacija zdravniških organizacij, ki se sestaja enkrat na mesec in v sklopu katere predsedniki štirih glavnih zdravniških združenj – zbornice, društva, sindikata Fides in strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov – razpravljajo o ključnih problemih slovenskega zdravstva, ne le zdravništva, in poskušajo najti čim bolj optimalne rešitve, je na današnji seji predala vodstveno štafeto. Iz rok predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je ta, skupaj z aktualnimi izzivi, romala v roke predsednice zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik. In kateri so ti izzivi?

Organizacija

Zdravniki z novimi vodstvenimi znanji v učinkovitejše obvladovanje problemov v zdravstvu

Dilema, ali naj zdravstvene zavode vodijo zdravniki, ki so subtilnejši glede skrbi za paciente, ažurnosti, kakovosti in varnosti zdravljenja, ali menedžerji, ki v osnovi nimajo nič skupnega z medicino, imajo pa bistveno več poglobljenega znanja s področja ekonomike, organizacije in vodenja poslovnih procesov, ni nova. Pa tudi nič manjša ni, kot je bila pred nekaj leti ali desetletji. Se pa v (zobo)zdravniških krogih spreminja odzivnost na ta problem, kar ni nič nenavadnega, saj vse pogostejše prevzemanje vodstvenih zadolžitev v praksi vedno znova pokaže na vrzeli v znanju, ki jih je treba zapolniti – v dobro nemotenega (so)delovanja v procesih zdravljenja, v dobro bolnikov.

Varnost in kakovost

Osebni recepti zdravnikov – dogovor med zdravniško zbornico in ZZZS, da bodo to pravico omejili le 1000 zdravnikom

Ukrep, ki naj bi omejil pravico do osebnih receptov, s katerimi zdravnik lahko predpiše terapijo sebi ali svojim bližnjim, je sprožil ogorčen odziv, zlasti med zdravniki. Na ta način so namreč doslej že sicer preobremenjenim splošnim in družinskim zdravnikom na letni ravni »prihranili« približno 100.000 obravnav, medtem ko je plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z uveljavitvijo novih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) želel ta privilegij, ki da je slovenski unikum, omejiti, predvsem iz varnostnih razlogov. Osebne recepte naj bi odvzeli zdravnikom, ki nimajo (več) veljavne licence in tistim zdravnikom, ki ne delajo v javnem zdravstvu. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) se z načrtovanim ukrepom, ki je prizadel tudi mlade zdravnike, ni strinjala, zato sta se vodstvi zbornice in ZZZS danes sestali na to temo.