Priporočilo Ostanite na varni strani – ostanite doma!   Podrobneje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice
Salonit Anhovo na zatožni klopi, zdravniki in civilna družba v bran zdravja domačinov; na fotografiji z leve proti desni – zgoraj zdravniki Nevenka Mlinar (splošna medicina), Majda Pohar (epidemiologija, zdravstvena ekologija), Marina Praprotnik (pediatrija, pulmologija), Matevž Harlander (pulmologija), Miran Brvar (toksikologija), Metoda Dodič Fikfak (medicina dela), spodaj domačina Bogomir Bavdaž, predsednik društva Eko Anhovo in Miha Stegel, prebivalec Kanala. Portreti: Diana Zajec; naslovna fotografija: STA; fotografija Soče: iStock

»V srednji Soški dolini je epidemija bolezni zaradi azbesta prisotna že dolgo – in še vedno ji ni videti konca, pri čemer je jasno, da bi bilo grozljivih posledic manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali. Zdaj nas skrbi, kako bodo izpusti iz Salonitove sosežigalnice vplivali na bolno dolino, zato pričakujemo hitre in učinkovite odločitve za zaščito zdravja ljudi,« pravi Nevenka Mlinar, prvopodpisana na pozivu odgovornim za takojšnje ukrepanje v smislu zaščite zdravja, ne dobičkov. Pod zahteve se je doslej podpisalo 314 zdravnikov in zobozdravnikov, predstavnikov različnih vej medicine – 162 podpisnikom iz goriške regije so se najprej pridružili člani skupščine zdravniške zbornice, zdaj podpisi zdravnikov prihajajo z vseh koncev Slovenije.

Povezava

na video izjave in pogovore s prebivalci ogroženega območja ter z zdravniki, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje v dobro zdravja domačinov v okolici Salonita.

Pa bodo ti, ki so v Sloveniji s privzetjem različnih funkcij prevzeli tudi odgovornost za ukrepanje v dobro prebivalstva, tudi v resnici ukrepali, pospešeno, moralno in etično neoporečno? Se bodo odzvali na apel zdravniške stroke, ki v najbolj bolečih podrobnostih pozna posledice (dolgotrajne) izpostavljenosti škodljivim snovem, s katerimi je okolje po zaslugi dopuščanega sistematičnega onesnaževanja sicer obremenjeno ne le v okolici Anhovega, ampak tudi drugod po Sloveniji – v celjski kotlini, mežiški kotlini, na območju Vrhnike, kjer je svoj okoljski odtis pustila nekdanja tovarna usnja ...? Bodo priznali, da so razmere v Posočju nedopustne? 

Bodo obljube glede ukrepanja iskrene, drugačne od do zdaj dopuščanega dogajanja, ko, denimo, predstavniki slovenske industrije Evropski komisiji preprosto niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in o izpustih v okolje pri delovanju sežigalnic? Posledično Slovenije – poleg še treh vzhodnoevropskih držav – na zemljevidu, ki ga bo izrisalo poročilo EU o sežiganju odpadkov, preprosto ne bo. Zato se bo morda zdelo, da je v naši zeleni državi vse lepo in prav ...

Pa bodo ti, ki so v Sloveniji s privzetjem različnih funkcij prevzeli tudi odgovornost za ukrepanje v dobro prebivalstva, tudi v resnici ukrepali, pospešeno, moralno in etično neoporečno?

Bodo obljube glede ukrepanja iskrene, drugačne od do zdaj dopuščanega dogajanja, ko, denimo, predstavniki slovenske industrije Evropski komisiji preprosto niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in o izpustih v okolje pri delovanju sežigalnic? Posledično Slovenije – poleg še treh vzhodnoevropskih držav – na zemljevidu, ki ga bo izrisalo poročilo EU o sežiganju odpadkov, preprosto ne bo. Zato se bo morda zdelo, da je v naši zeleni državi vse lepo in prav ...

Zdenka Cebasek Travnik
Zdenka Čebašek – Travnik

Vendar ni tako. In zato se zbiranje podpisov med zdravništvom nadaljuje; 6. februarja nameravajo okoljskemu ministru Simonu Zajcu izročiti apel s podpisi in zahtevami za ukrepanje, ki naj bi najprej sprožile postopek za omejitev dovoljenih emisij pri sosežigu, kajti, kot poudarja predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek – Travnik, »nedopustno je, da prebivalci, ki živijo v okolici sosežigalnic, nosijo nekajkrat večje okoljsko breme, kar se odraža na njihovem zdravju«. 

Zdravniki se ob tako evidentni kršitvi oziroma teptanju človekovih pravic zavedajo svoje strokovne, moralne in etične dolžnosti, da povzdignejo svoj glas. In na novinarski konferenci so, vsak s svojega strokovnega vidika, nanizali toliko argumentov, da bi si na njihovi osnovi vsi odločevalci – ne le vlada in njene strokovne službe, ampak tudi poslanci – morali zavihati rokave in urgentno spremeniti razmere, v katere je slovensko prebivalstvo pahnjeno tudi zaradi prevelike popustljivosti na račun industrije, o kateri ne kratkoročno ne dolgoročno ni mogoče govoriti v superlativih. 

Zdravniki nameravajo 6. februarja okoljskemu ministru Simonu Zajcu izročiti apel s podpisi in zahtevami za ukrepanje, ki naj bi najprej sprožile postopek za omejitev dovoljenih emisij pri sosežigu, kajti, kot poudarja predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek – Travnik, »nedopustno je, da prebivalci, ki živijo v okolici sosežigalnic, nosijo nekajkrat večje okoljsko breme, kar se odraža na njihovem zdravju«. 

V tem kontekstu so nadvse povedne posledice, ki jih velja pripisati Salonitu. »Naši bolniki vedo, da bodo imeli azbestna vlakna v svojih telesih vse življenje. Zaradi prizadetosti pljuč težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. Strah jih je. Mnogi so izgubili svoje bližnje. Ko zboli njihov sosed ali prijatelj, pridejo v ambulanto, da poslušamo tudi njihova pljuča – da bi vedeli, če je z njimi še vedno vse v redu. Strah jih je, ko gredo k pulmologu; upajo, da jim ne bodo postavili najhujše anhovske diagnoze: mezoteliom ali pljučni rak. Če pa se nekomu to zgodi, je ob naslednjem obisku med nama mučna tišina, saj se tudi sama počutim tako zelo nemočno in res težko najdem prave besede,« pravi Nevenka Mlinar. In prav zato je v sebi našla odločenost za ukrepanje, ki zdaj prerašča v udarni val pomembnega dela civilne družbe, pred katerim si politika ne bo več ne mogla ne smela zatiskati oči, predvsem pa na podlagi porozne zakonodaje industriji ne bo smela več dopuščati umazanega početja, ki ugaša življenja.

Ukrepanje, ki se je začelo v Posočju, zdaj prerašča v udarni val pomembnega dela civilne družbe, pred katerim si politika ne bo več ne mogla ne smela zatiskati oči, predvsem pa na podlagi porozne zakonodaje industriji ne bo smela več dopuščati umazanega početja, ki ugaša življenja.

Pojavnost malignega mezotelioma je največja prav v goriški regiji. Pa tudi zgodba o azbestu še ni končana, kajti bolezen se lahko pokaže pozno, od izpostavljenosti do diagnoze lahko minejo celo štiri desetletja ali več. Seveda ne gre zgolj za maligni mezoteliom, kajti azbest povzroča tudi bolezni pljuč in drugih organov, povzroča raka pljuč, raka prsne ali trebušne mrene (maligni mezoteliom), raka grla, raka jajčnikov; nakazujejo se tudi povezave med izpostavljenostjo azbestu in nastankom raka žrela, raka želodca ter raka debelega črevesja.

Podatki so jasni, okoljskih ukrepov, ki bi vzeli v bran zdravje ogroženih prebivalcev, pa ni. Se bo premaknilo zdaj, ko so glas povzdignili tudi zdravniki, ne le civilna okoljska združenja? Se bo klic na pomoč dotaknil politike, vlade?

Upajmo, kajti vprašanj, ki se dotikajo zdravja slovenstva, je veliko in so tehtna, nič manj kot odgovori nanja. Zakaj torej zdravniki danes glasno opozarjajo, da bi načrtovano odločanje o povečanju obsega sosežiga odpadkov v Salonitu pomenilo dodatno nedopustno zdravstveno in okoljsko obremenitev? Kaj sežiganje odpadkov pomeni s toksikološkega vidika? Kakšen odtis (so)sežigalnice puščajo na pljučih ljudi, ki jih dosežejo strupeni izpusti? Kakšen je vpliv nevarnih kemikalij v zraku na dihala otrok? Kako in zakaj izpostavljenost azbestu še danes vpliva na zdravje prebivalcev kanalske občine? Kakšno sporočilo prinašajo tudi druga industrijsko onesnažena področja v Sloveniji? Kako je z določanjem in upoštevanjem mejnih vrednosti pri izpustih? Kako odgovorna je slovenska vlada, kako odločna v skrbi za zdravje volivcev bi morala biti politika? Kakšno vlogo bodo v prihodnje – tudi na tej ravni – odigrali ministrstvo za okolje, republiška agencija za okolje, ministrstvo za zdravje in vlada kot celota? Kaj pričakujejo predstavniki okoljskih združenj, kaj si želijo prebivalci ogroženega območja v neposredni bližini Salonita?

Podatki so jasni, okoljskih ukrepov, ki bi vzeli v bran zdravje ogroženih prebivalcev, pa ni. Se bo premaknilo zdaj, ko so glas povzdignili tudi zdravniki, ne le civilna okoljska združenja? Se bo klic na pomoč dotaknil politike, vlade?

Upajmo, kajti vprašanj, ki se dotikajo zdravja slovenstva, je veliko in so tehtna, nič manj kot odgovori nanja.

Mnenja zdravnikov in domačinov o vseh vidikih ogroženosti zaradi Salonita

O tem smo se za Zdravstveniportal.si pogovarjali s štirimi zdravniki, ki delajo v sklopu UKC Ljubljana – z doc. dr. Matevžem Harlanderjem s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni Interne klinike, z Marino Praprotnik s Pediatrične klinike, z doc. dr. Miranom Brvarjem s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike ter z izr. prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa –, s prvopodpisano na apelu zdravnikov odločevalcem Nevenko Mlinar, z Majdo Pohar s Centra za zdravstveno ekologijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), z Bogomirjem Bavdažem, predsednikom društva Eko Anhovo, medtem ko je Miha Stegel o problematiki Salonita spregovoril z zornega kota domačina, prebivalca Kanala. Več v spodnjih video posnetkih.

Matevž Harlander

Doc. dr. Matevž Harlander, Klinični oddelek za pljučne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana:

»Odločevalec bi moral najprej pomisliti, kako bo zaščitil zdravje ljudi (in šele potem iskati ekonomski interes v dejavnosti), pri tej zaščiti pa upoštevati aktivno zniževanje emisij iz tovarniških dimnikov. Te tehnologije morajo biti najbolj čiste, kot so lahko, treba jih je izboljševati. Predvsem pa je pomembno neodvisno nadziranje izpustov, kar pa trenutno v Sloveniji ni zagotovljeno – in to je konflikt interesov, ki bi se mu v prihodnosti morali izogniti.«​​​

Miran Brvar

Doc. dr. Miran Brvar, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana:

»Potrjeno je, da izpusti sežigalnic in sosežigalnic vsebujejo rakotvorne snovi; te pri lokalnih prebivalcih, ki živijo v bližini sežigalnic, lahko povzročajo različne rakave bolezni, kot so rak bezgavk, rak mehkih tkiv, rak črevesja in pljučni raki. Poleg tega je znano, da te strupene snovi povzročajo tudi bolezni srca in žilja, živčevja in pljuč ter motijo razvoj plodu.«

Marina Praprotnik

Marina Praprotnik, Pediatrična klinika UKC Ljubljana:

»Sprašujemo se, zakaj je več avtoimunskih bolezni, revmatskih bolezni in drugih kroničnih obolenj pri otrocih. Genetski sistem se v 20, 30 letih zagotovo ni spremenil. Edino, kar je lahko vzrok za povečano obolevnost, je nedvomno okolje, v katerem je najpomembnejši zrak. Res je izredno pomembno, da odločevalci, vlada, ministrstva prepoznajo ta problem, saj lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje izpustov in na manjše onesnaževanje zraka.«

Nevenka Mlinar

Nevenka Mlinar, ambulanta Deskle:

»Odgovorne smo pozvali, naj sprejmejo hitre in učinkovite ukrepe, da se ne bi ponovila zgodba z azbestom.«

metoda dodič fikfak

Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana:

»Vemo, katera industrija je uporabljala azbest. In povsod, kjer se je uporabljal azbest, so žrtve. Zgodovina pa nas je naučila, da okoljske žrtve niso potrebne, saj lahko naredimo veliko več, da bi zaščitili življenja ljudi.«

Majda Pohar

Majda Pohar, Center za zdravstveno ekologijo NIJZ:

»Maligni mezoteliom se lahko razvije že zaradi majhne izpostavljenosti azbestu.«

Bogomir Bavdaž

Bogomir Bavdaž, predsednik društva Eko Anhovo:

»Gre za zdravje ljudi, ki živimo v tej dolini. Imamo že posledice zaradi azbesta, zdaj pa so nam pripeljali še kurjenje odpadkov.«

miha stegel

Miha Stegel, domačin, prebivalec Kanala:

»Nihče ne želi, da bi njegovi otroci živeli v tako onesnaženem okolju. Zato občani želimo dobiti čim več objektivnih informacij, od odgovornih institucij pričakujemo upoštevanje posebnosti naše doline in želimo, da se tudi  občinski svetniki, skupaj z županjo, izjasnijo o svojih stališčih, povezanih z zdravjem domačinov.«

Na začetek članka

Soča

Takrat se spomni, bistra Soča ...

 


Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Zdravniki sporočajo odgovornim: Ne sklicujte se na standarde, ampak na življenja ljudi!

Zdravniki politikom, vladi in vladnim službam sporočajo, da gre v primeru prebivalcev srednje Soške doline za osnovno nespoštovanje človekovih pravic pa tudi za uničevanje zdravja, kar preprosto ni dopustno, kajti človeška življenja so pomembnejša od standardov. 

Zato ne le okoljskega ministra Simona Zajca, ampak tudi ministra za zdravje Aleša Šabedra pozivajo, naj si prizadevata za uresničitev njihovih zahtev glede Salonita, začenši s postopkom za izenačitev dovoljenih emisij za sežig in sosežig. Dovoljene emisije za sosežig naj bi pri nas znižali vsaj na raven, dovoljeno za sežig, oziroma na raven, ki jo za izpuste škodljivih snovi v zrak določa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Zakaj? WHO benzen uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti, slovenska okoljska zakonodaja pa je benzen uvrstila v tretjo nevarnostno skupino. V letu 2018 je tako v Anhovem na račun Salonita prišlo do 2609 kilogramov emisij benzena v zrak  – če pa bi benzen tudi pri nas umestili v prvo nevarnostno skupino, bi bila na letni ravni dovoljena emisija benzena nič več in nič manj kot en kilogram.

Sicer pa je omenjeno podjetje leta 2018 iz Italije in Avstrije uvozilo 77.000 ton odpadkov in jih od tega sosežgalo 71.792 ton. Med vsemi sosežganimi odpadki, ki zastrupljajo tamkajšnje prebivalstvo, je le slaba tretjina slovenskih. In trenutno se pri republiški agenciji za okolje odvija postopek, po katerem naj bi po enem izmed scenarijev zdaj dovoljeno količino odpadkov za sosežig (109.000 ton) povečali na 135.000 ton letno. 

Kakšna bo torej odločitev?


Problematiko Anhovega, ki se zdaj, z odločanjem republiške agencije za okolje o morebitnem povišanju dovoljenih izpustov Salonita pri sosežigu, še dodatno zapleta, smo na zdravstvenem portalu podrobneje predstavili v spodnjem članku:

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

znak

 

VAS SKRBI, DA STE OKUŽENI?

pacient in virus

Če ste zboleli (kašljate, imate povišano telesno temperaturo in težko dihate):
 

1. Ostanite doma in se izogibajte stikom z drugimi ljudmi.

2. Po telefonu pokličite osebnega zdravnika ali v najbližjo dežurno ambulanto.

  • zdravnik bo potrdil ali ovrgel sum na okužbo z novim koronavirusom; če bo sum upravičen, vas bo napotil v najbližjo zdravstveno ustanovo – vstopno točko za odvzem brisa;

  • do te zdravstvene ustanove se odpeljite z osebnim avtom, ne s taksijem; pred odhodom od doma si temeljito umijte roke z vodo in milom; kašljajte v robec ali rokav;

  • zdravnik, ki vam bo vzel bris, bo glede na vaše zdravstveno stanje ocenil, kje boste počakali na rezultate testa.

3. Ko bo rezultat testa znan, vas bo zdravnik obvestil o nadaljnjem ukrepanju.

 

DEŽURNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

telefonska številka vlade

Klicni center vlade

080 14 04
(študenti medicine vsak dan med 8. in 20. uro)

telefonska številka NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje

031 646 617
031 619 118

(strokovnjak NIJZ vsak dan med 9. in 17. uro)

telefonska številka za klic v sili

Klic v sili

112
(24/7)