Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Od danes naprej bo za vse, ki bodo v Slovenijo prišli oziroma se vrnili iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali s Kosova, obvezna 14-dnevna karantena. Ponovno povečevanje števila (predvsem uvoženih) okužb z novim koronavirusom zahteva tovrstni odziv, ki se v prihodnjih dneh utegne še dodatno stopnjevati – kajti, kot opozarja minister za zdravje Tomaž Gantar: »Večina držav, v katerih so se odločili za radikalno sproščanje zaščitnih ukrepov, že začenja plačevati višjo ceno za takšno odločitev – in ne želim, da bi se Slovenija znašla med temi državami«.

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Je mogoče, da se je Slovenija v tako kratkem času znašla pred drugim valom epidemije COVID-19? Sporočilo dr. Matjaža Leskovarja z Inštituta Jožef Stefan, ki je z razčlenjevanjem širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 in zagotavljanjem bistvenih analitičnih podatkov že med prvim valom odgovornim službam pomagal pri načrtovanju in sprejemanju ukrepov, je nedvoumno: »Če se bo trend uvoženih okužb nadaljeval, bodo v približno enem tednu presežene zmogljivosti epidemiološkega nadzora ... – in imeli bomo drugi val.«

Kaj se torej v tem trenutku spreminja?

Potniki iz epidemiološko varnih držav bodo lahko še naprej nemoteno – brez omejitev in brez karantene – prihajali v Slovenijo.

Po prihodu iz katere koli od za zdaj 34 držav s poslabšano epidemiološko sliko, ki ne spadajo med članice EU oziroma med države schengenskega območja, pa bo poleg ne več kot tri dni starega potrdila o negativnem testu na okužbo z novim koronavirusom (test mora biti izdan v eni od članic EU) po vstopu v Slovenijo nujna dvotedenska karantena. Slovencem potovanje v katerokoli od teh držav epidemiologi v tem trenutku odsvetujejo.

rdeč svet

Države s poslabšano epidemiološko sliko:

Srbija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Švedska, Iran, Republika Južna Afrika, Dominikanska republika, Kajmanski otoki, Gabon, Portoriko, Bolivija, Gibraltar, Moldavija, Rusija, Saudska Arabija, ZDA, Združeni arabski emirati, Katar, Bahrajn, Čile, Kuvajt, Peru, Armenija, Džibuti, Oman, Brazilija, Panama, Belorusija, Andora, Singapur, Maldivi, Sao Tome in Principe.

Rumen svet

Za države, ki niso ne na rdečem ne na zelenem seznamu, velja povečana previdnost.

zelen svet

Epidemiološko varne države:

Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Italija, Švica, Češka, Ciper, Finska, Estonija, Španija, Malta, Francija, Irska, Luksemburg, Danska, Črna gora, Slovaška, Norveška, Lihtenštajn, Litva, Latvija, Islandija, Madžarska, Grčija. Včeraj je s tega seznama zaradi poslabševanja epidemiološke slike izpadla Bolgarija.

Manj izjem za vstop v Slovenijo brez karantene

Kot ugotavlja epidemiološka stroka, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo doslej število vstopov v našo državo, pri katerih karantena ni bila (več) obvezna, preveliko, kajti aktualni porast okužb predstavlja potencialno nevarnost za preobremenitev zdravstvenega sistema.

Zato, na primer, med izjemami, ki so v Slovenijo lahko prišle brez karantene, četudi ne živijo v epidemiološko varni državi, ne bo več nekdo, ki ima v Sloveniji v lasti nepremičnino, pri nas zasidrano vodno plovilo ali v katerem od slovenskih hangarjev parkirano zračno plovilo. 

Čezmejni tedenski delovni migranti pa tudi nekdo, ki bo k nam prišel na načrtovani zdravniški pregled ali, denimo, na pogreb bližnjega sorodnika, pa bodo morali imeti s seboj ne več kot tri dni star negativni izvid testa na okužbo s SARS-CoV-2; test bo moral biti opravljen v eni od članic Unije oziroma v članici schengenskega območja.

Zaščitni ukrepi še vedno veljajo!

Tomaž Gantar
Tomaž Gantar

Zdravstveni minister Tomaž Gantar se ob nastali situaciji sprašuje, kako je mogoče, da smo po ugodnih rezultatih, doseženih v prvi fazi boja z epidemijo, tako hitro pozabili na zaščitne ukrepe, s katerimi je najučinkoviteje mogoče preprečevati širjenje okužb – in ki so še vedno v veljavi, vendar jih, vsaj kar se tiče uporabe zaščitnih mask v zaprtih prostorih in ohranjanja priporočene fizične razdalje, upošteva vse premalo ljudi. Zato Gantar izpostavi konkreten razlog za upoštevanje tovrstnih ukrepov, s katerimi vsakdo zaščiti tudi druge, ne le sebe: »Drugi val epidemije, s katerim se spopadajo v Makedoniji, je po obsegu trikrat večji od prvega«.

3 x

Drugi val epidemije, s katerim se spopadajo v Makedoniji, je po obsegu trikrat večji od prvega.

Pa bo v zdajšnjem vzdušju, prežetem s političnim merjenjem moči in z revoltom, poziv k doslednejšemu spoštovanju še vedno veljavnih zaščitnih ukrepov sploh slišan? 

»Če želimo kot država in kot posamezniki ostati na varni strani, je to nujno,« opozarja Tomaž Gantar, ki ne razume, kako so ljudje po preklicu epidemije mogli tako hitro pozabiti, »s kako velikimi napori nam je uspelo premagati prvi val epidemije, medtem ko bolezen COVID-19 še zdaleč ni premagana. Če bi na začetku epidemije reagirali en teden prej, bi imeli petkrat manj težav – oziroma desetkrat več, če bi se odzvali en teden pozneje. Trenutno želimo preprečiti situacijo, v kateri, tudi zaradi izjemnega pomanjkanja epidemiologov, ne bi mogli več spremljati stikov okuženih, pri čemer za zdaj do naraščanja okužb prihaja predvsem na račun prehodov južne meje. Zato so zdaj uveljavljeni ukrepi nujni – kakšni bodo ti v prihodnje, pa je v rokah vseh nas, odvisno od tega, kako dosledno bomo upoštevali navodila glede zaščite pred okužbami.«

Intenzivne priprave na drugi val epidemije

V sklopu priprav na čim učinkovitejše obvladovanje večjega obsega okužb na NIJZ pospešeno usposabljajo dodatne strokovnjake. V pripravi so rešitve za večjo varnost v domovih za starejše. V zdravstvu je pozornost še naprej usmerjena v celovito preprečevanje vnosa okužb v zdravstvene ustanove, še vedno se odvija testiranje vseh, pri katerih zaradi znakov respiratornega obolenja obstaja sum, da so okuženi z novim koronavirusom. Če bo število okuženih še naprej naraščalo, se bo najverjetneje ponovila tudi razprava o uvedbi aplikacije za spremljanje stikov z okuženim, kajti, kot poudarja Gantar: »Boljša ko bo sledljivost, manj bo razlogov za ponovno uvedbo rigoroznih ukrepov.«

Sicer pa je na včerajšnji seji skupščine zdravniške zbornice tudi državna sekretarka ministrstva za zdravje dr. Tina Bregant opozorila na približevanje drugega vala epidemije, pred katerim pa bo v zdravstvu nujno treba izvesti reorganizacijo, ki bo omogočila čim bolj nemoteno delovanje Klinike za nalezljive bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter negovalnih enot.

Kar se tiče medicinske opreme, nepogrešljive pri zdravljenju bolezni COVID, pa je po zadnjih podatkih pri nas na voljo 680 respiratorjev, med katerimi je 439 takšnih, ki so primerni za zdravljenje omenjenih bolnikov. 

Tomaž Gantar, minister za zdravje:

Če bi na začetku epidemije reagirali en teden prej, bi imeli petkrat manj težav – oziroma desetkrat več, če bi se odzvali en teden pozneje. Trenutno želimo preprečiti situacijo, v kateri, tudi zaradi izjemnega pomanjkanja epidemiologov, ne bi mogli več spremljati stikov okuženih, pri čemer za zdaj do naraščanja okužb prihaja predvsem na račun prehodov južne meje. Zato so zdaj uveljavljeni ukrepi nujni – kakšni bodo ti v prihodnje, pa je v rokah vseh nas, pogojeno s tem, kako dosledno bomo upoštevali navodila glede zaščite pred okužbami.

Tomaž Gantar

Zdravniška zbornica kritična do ministrstva in politike

Na zdravniški zbornici ostajajo kritični do ministrstva za zdravje – ne le zato, ker sodelovanje med obema institucijama še vedno ni tvorno, ampak tudi zato, ker minister v domovih za starejše pričakuje izvedbo strokovnih nadzorov – in ne sistemskega nadzora (tega je sicer zbornica predlagala že sredi maja, tudi na račun javnih očitanj o »seznamih smrti« v domovih).

V tem kontekstu je povedno tudi (včeraj v zborničnem strokovnem biltenu objavljeno) mnenje zdravnika Iztoka Kosa, sicer generalnega sekretarja zdravniške zbornice, ki se mu zdi nujen nadzor nad politiko, ne nad zdravstvenim osebjem: »Soočamo se z neurejenim zdravstvom. Marsikatera stavba, namenjena zdravstvu, je prej podrtija kot ne. Pesti nas pomanjkanje postelj, opreme in osebja. Tudi v domovih za starejše stvari že dolga leta niso rožnate. O razdelitvi denarja, zbranega s prispevki (iz naših plač), odloča ZZZS, vlada pogosto potrdi njegove odločitve. O razvoju in investiranju v zdravstvo – kam in koliko denarja iz državnega proračuna – odloča parlament. Ne odločajo zdravniki, ne odločajo sestre ... Nato pride epidemija in nikjer ni nikogar več. Spet je vse na zdravnikih in ostalem osebju. Po epidemiji politika razpravlja o nas, kot da smo mi problem – in naj zato z izrednim strokovnim nadzorom dokažemo, da je bilo vse v redu. Kakšna predrznost!«

Dilem in polemik je veliko, nasploh in v zvezi z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, ključno pa bo iskanje pravega odgovora, kako čim učinkoviteje odbiti ali obiti drugi val epidemije. 

Stroka in vlada se bosta na to temo redno usklajevali in spremljali podatke; če bo število okužb še naprej naraščalo, bosta pri odločanju ključno vlogo odigrala tako (po vsej verjetnosti ponovno vzpostavljeni) krizni štab kot strokovna svetovalna skupina, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje. Za zdaj, denimo, ostaja v veljavi omejitev zbiranja na javnih krajih na 500 oseb; pričakovanega povečanja konec meseca ne bo, če se zdajšnje razmere ne bodo popravile, pa bo med prvimi ukrepi zmanjšanje dovoljene kvote na 200 oseb.

Dr. Gorazd Janez Pretnar, mikrobiolog, o tem, zakaj si je treba ponovno nadeti maske:

»Žal nismo ponotranjili dejstva, da z nošenjem mask ščitimo drug drugega. S tem, ko v javnosti in javnih prostorih ne nosimo mask, smo si odvzeli možnost, da bi to lahko zahtevali od prišlekov od drugod. Po mojem mnenju drugega vala, na katerega pragu se opotekamo, res ne potrebujemo. Zato predlagam, da si ponovno nadenemo maske – in tako poskrbimo drug za drugega.«

Slovenija

 

Grafični elementi: iStock; kreativna izvedba naslovne fotografije: Zdravstveniportal.si; portret Tomaža Gantarja: STA

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Slovenija