Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«
Z leve proti desni: Pavel Poredoš, Peter Radšel, Alojz Ihan, Radko Komadina, Aleš Rozman

Po oceni glavnega strokovnega sveta zdravniškega društva so zdravniki v času epidemije skupaj s preostalim osebjem delo v domovih opravili z odliko. Da je bilo ravnanje zdravnikov pravilno, sploh ob upoštevanju nepričakovane krize, je na današnji seji potrdil tudi odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice. V prihodnje pa bodo oči javnosti uprte predvsem v izsledke izrednega strokovnega nadzora, ki bo vzel pod drobnogled strokovno ukrepanje med epidemijo v 11 domovih za starejše.

»To, kar se dogaja zdaj, je odraz hudega nerazumevanja etične obravnave bolnikov v zadnjem obdobju življenja in povzroča nepopravljivo škodo paliativni oskrbi. Obenem pa gre tudi za poskus blatenja zdravstvenih delavcev in njihovih postopkov v času epidemije. Takšno ravnanje bo škodovalo odnosom med zdravniki in stanovalci domov pa tudi njihovimi svojci – zlomljeno zaupanje pa je težko obnoviti,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozoril doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Javna razprava, ki smo ji priča, pomeni smrt za paliativo

Aleš Rozman
Aleš Rozman

»Bojimo se, da se bo stroka začela umikati s tega področja; številni domski zdravniki so se zaradi aktualnih obtoževanj že zdaj umaknili, se zaprli vase, prav tako negovalke. V končni posledici pa javna razprava, ki smo ji priča, pomeni smrt za paliativo, stroko, ki v Sloveniji sploh še ni v celoti zaživela,« opozarja dr. Aleš Rozman. Skupaj s stanovskimi kolegi – vodstvom zdravniškega društva in medicinske akademije – je opozoril na (zlo)namerno javno vzbujanje dvoma v strokovnost in etičnost odločitev glede zdravstvene oskrbe varovancev domov za starejše v času epidemije, tudi z omenjanjem tako imenovanih »seznamov smrti«.

Po oceni dr. Rozmana bi se morali odgovorni, s politiko na čelu, po epidemiji odzvati drugače, ukrepati konsenzualno, vendar se to ni zgodilo. »Nasprotno, do besede so prišle užaljene veličine; te so se odločile, da ne bodo poskrbele za ureditev razmer, ki so na prenekaterem področju nevzdržne, raje se gredo destruktivne igrice. Želimo pa si konstruktivne refleksije, prenosa dobrih praks v vsakdan pa tudi popravkov na področjih, kjer je to potrebno.«

Konkretne posledice aktualne »afere«: obnašanje obiskovalcev na kliniki Golnik

Posledice polemike, ki se odvija v sklopu aktualne, vse prej kot neškodljive »afere«, je že mogoče občutiti v odzivanju javnosti. Na Golniku so konec minulega tedna zabeležili dogajanje, kakršnega doslej niso bili vajeni. 

»Če tega sam ne bi doživel, preprosto ne bi mogel verjeti, da se je kaj takega v resnici zgodilo,« pove direktor klinike med opisovanjem obnašanja nekaterih obiskovalcev obolelih. Ti ne le, da niso hoteli upoštevati navodil glede uporabe zaščitnih mask, števila obiskovalcev in časa, namenjenega obiskom, s čimer bi obolelega svojca in osebje zaščitili pred prenosom (katerekoli) okužbe, ampak so zdravnikom in negovalnemu kadru grozili z nasiljem; nekateri so se, denimo, pritihotapili do stranskega vhoda, pri katerem se vrata odpirajo le od znotraj, in k obolelemu kljub prepovedi (dovoljen je obisk enega zdravega odraslega svojca) spustili po več obiskovalcev, tudi cele družine; ena od obiskovalk se je z vozičkom zaletavala v vratarico ... 

»Kakšen protest je to, kakšno sporočilo prinaša takšno obnašanje, v katerem ni niti kančka bontona, je pa občutno prežeto z nasiljem?,« (se) retorično sprašuje Aleš Rozman.

Napačne interpretacije glede paliativne oskrbe

Sicer pa je tudi on prepričan, da se v javnosti žal širijo napačne interpretacije glede paliativne oskrbe, pri kateri gre za rutinske, utečene, strokovno določene postopke. 

»Nihče od kritikov ne pove, da v primeru, če bi terminalno bolnega, umirajočega človeka po nepotrebnem priklopili na aparat za predihavanje, ne bomo zanj naredili nič dobrega. Vedeti moramo, da bo tak pacient potreboval veliko moči za tako invazivno zdravljenje – toda nekdo, ki je na koncu z močmi in se tako rekoč že poslavlja od življenja, te zmogljivosti nima. To pomeni, da bo moral ostati brez upanja na dober izid zdravljenja priklopljen na aparat, kar mu bo povzročalo le še dodatno trpljenje, ne bo se mogel toliko pozdraviti, da bi spet lahko zadihal sam in bi se lahko vrnili v normalno okolje.«

Zanimivo je, da tudi podatki o deležu umrlih, ki se vrtijo v javnosti, niso pravi.

In kateri podatki so pravi? V času epidemije jim je bilo težko slediti, kajti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je celovite podatke objavljal z zamikom, šele potem, ko jih je prejel po uradni poti.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Aleš Rozman: »Drži sicer, da je bilo 80 odstotkov umrlih v Sloveniji iz domov za ostarele – niso pa umrli v domovih za ostarele, kot se to poskuša prikazati v javnosti. Iz domov so v bolnišnice pripeljali 54 bolnikov, v bolnišnici jih je umrlo 31, smrtnost med njimi je bila 57-odstotna; 43 odstotkov bolnikov, pripeljanih v bolnišnice, se je po ozdravitvi vrnilo v domove. V domovih je umrlo 55 obolelih, kar je 20 odstotkov od vseh bolnikov, ki so se zdravili v domovih; 80 odstotkov obolelih je ozdravelo. Pri nas je v domovih za ostarele umrlo 50 odstotkov vseh, ki so zaradi COVID-19 umrli v Sloveniji – in ne 80 odstotkov!«

Pri nas je v domovih za ostarele umrlo 50 odstotkov vseh, ki so zaradi COVID-19 umrli v Sloveniji – in ne 80 odstotkov!

»Povsem sprevrženo je, da se obtoževanje odvija na podlagi statistike«

Alojz Ihan
Alojz Ihan

»Povsem sprevrženo je, da se obtoževanje odvija na podlagi statistike, in da se na tej osnovi obtožuje zdravnike, da so nekaj naredili narobe. Ob tem pa ta, ki obtožuje, nima pojma, kaj je tisto, kar naj bi bilo narobe,« se je na očitke glede ukrepanja v domovih za starejše odzval prof. dr. Alojz Ihan, vodja laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo ter predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani.

»To ni bila obtožba o strokovni napaki – to je bila obtožba, ki bi pravzaprav zahtevala, da kriminalisti po uradni dolžnosti pridejo v domove za ostarele. Obtožba, da so oskrbovanci umrli zaradi napačnega zdravljenja in nenapotovanja v bolnišnico, je lahko le obtožba konkretnega zdravnika,« poudarja dr. Ihan.

Ob tem potegne vzporednico z vsakodnevnim dogajanjem v medicini: »Nobena ministrska napotnica, želja ali karkoli drugega ni ne argument ne olajševalna okoliščina za to, če se zdravnik napačno odloči. Vedno je on tisti, ki odgovarja. Zato imamo v bolnišnicah nenehno spore z direktorji, s finančniki ..., kajti vsi želijo, da zdravniki ne bi pisali toliko preiskav in napotnic, ker je to pač slabo za bilance. Vsak zdravnik pa ve, da bo na koncu, če bo prišlo do napake, zanjo odgovarjal sam – in ne finančnik, direktor ali minister.« 

Po njegovem prepričanju »ni zdravnika, ki bi se oziral na navodila, ki spravljajo v nevarnost uspeh zdravljenja – in pacienti bi se tega morali zavedati. Zdravnikov take pavšalne obtožbe, ki jih ne bi smelo biti, ne prizadenejo kaj dosti, saj vemo, kako deluje zdravstvo. Problem je, ker so naši partnerji pacienti – in če omajate zaupanje pacientov v zdravnike, ste omajali celotni odnos.«

To ni bila obtožba o strokovni napaki – to je bila obtožba, ki bi pravzaprav zahtevala, da kriminalisti po uradni dolžnosti pridejo v domove za ostarele.

Kakšne bodo posledice »cirkusa« zaradi konziliarnih listov?

V kontekstu aktualnega dogajanja se je slovenska medicina znašla tako rekoč na sramotilnem stebru, na račun očitkov, da so zdravniki, ki so si med epidemijo skupaj s preostalim strokovnim kadrom prizadevali preprečiti širjenje okužb v domovih, preprosto pozabili na svoje poslanstvo in poteptali etiko. 

Prof. dr. Alojz Ihan poudarja, da bi se v tem času, ko se je treba pripraviti na ponovni val epidemije, morali pogovarjati predvsem o številnih izboljšavah, ki bi jih lahko naredili v tem času, med drugim tudi z boljšo organiziranostjo zdravstva. Vendar dogajanje na medijski sceni, ki ga narekujejo očitki na račun domnevno neetičnega in nestrokovnega ravnanja zdravnikov, tega ne dopuščajo ...

Prof. dr. Alojz Ihan o posledicah zdajšnjega dogajanja

Druga stvar, ki me izredno skrbi – in verjetno to velja za vse zdravnike –, je to, da v javnosti zaradi »cirkusa« glede konziliarnih listov nastaja vtis, da zadostuje en konziliarni list ali ena želja ministra, pa bo zdravnik popolnoma spremenil način svojega zdravljenja in zanemaril svojega pacienta. 


Vsak zdravnik dobro ve, da je osebno odgovoren za svojega pacienta.

Mnenje vsakega zdravnika o tej temi ni enakovredno ...

Peter Radšel
Peter Radšel

Tudi koordinator urgentne dejavnosti v času epidemije COVID-19 v UKC Ljubljana doc. dr. Peter Radšel v zvezi z eskapado dr. Kebra o »seznamih smrti« poudarja, da mnenje vsakega zdravnika o tej temi ni enakovredno. 

»Določeni zdravniki se s tem srečujemo leta in leta, vsak dan, vsako uro, skoraj vsako minuto – nekateri zdravniki pa se s tem mogoče ne bodo srečali niti enkrat v vsej svoji karieri. Če konkretni zdravnik javno izrazi svoje mnenje, v javnosti velja prepričanje, da gre za mnenje celotne zdravniške stroke. Menim, da je nepoznavanje ali premajhno poznavanje konkretne problematike, ki se skriva za javnimi izjavami posameznikov, zagotovo lahko zelo kontraproduktivno,« meni dr. Radšel.

Če konkretni zdravnik javno izrazi svoje mnenje, v javnosti velja prepričanje, da gre za mnenje celotne zdravniške stroke.

Slovenska medicinska akademija: kritike poskušajo izničiti ves trud in rezultate

Pavel Poredoš
Pavel Poredoš

»Namesto da bi bili zadovoljni s tem, kar smo dosegli pri preprečevanju epidemije COVID, se vrstijo kritike, ki poskušajo izničiti ves trud in rezultate, ki so bili res na svetovni ravni,« pa je v pogovoru za zdravstveni portal povedal prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije. Ob tem je dodal, da je bilo vsem oskrbovancem domov za starejše, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici, to tudi zagotovljeno.

Prof. dr. Pavel Poredoš o posledicah zdajšnjega dogajanja:

Prepričan sem, da – kljub temu, da je bilo med epidemijo največ smrti v domovih za starejše – oskrbovanci niso bili prikrajšani za to, kar bi sicer morali dobiti v normalnih okoliščinah; četudi bi vse hospitalizirali, rezultat ne bi bil prav nič drugačen.


(Kako z etičnega vidika komentirate navedbe in tudi obtožbe, češ da so bili v domovih za starejše pripravljeni tako imenovani »seznami smrti«?) To je sprenevedanje, to so nizki udarci, zlasti za zdravstvene delavce – in to meče slabo luč na vse, kar je bilo narejenega. Šlo je za obrazce za evidenco zdravstvenega stanja starostnikov. Ko gledam te vprašalnike, ne vidim nič neetičnega; namen teh obrazcev je bilo preverjanje zdravstvenega stanja in ugotavljanje, kolikšne so potencialne potrebe po intenzivnem zdravljenju, če bi prišlo do množičnih okužb v domovih. Nihče ni bil a priori odpisan.


Taki zapisi bi morali biti že v osnovi del medicinske dokumentacije. Pri vseh terminalnih bolnikih, ne glede na starost, je pomembno, da se že vnaprej odločimo, ali bomo takega bolnika intenzivno zdravili, ga oživljali, ga, denimo, priključili na ventilator, ali ne – kajti če te indikacije ni, je »aparaturni«, invazivni pristop zgolj podaljševanje agonije. In to ni etično. 

Delo, opravljeno z odliko – čakajoč še na potrditev strokovnih nadzorov

Radko Komadina
Radko Komadina

»Zdravniki in njihovi sodelavci so dosedanje delo z okuženimi in bolnimi s COVID-19 opravili z odliko.« To je eden od devetih sklepov, ki so ga na torkovi seji sprejeli člani glavnega strokovnega sveta, najvišjega strokovnega organa Slovenskega zdravniškega društva, v katerem so zastopane praktično vse veje medicine. 

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik zdravniškega društva, je ob predstavljanju teh sklepov opozoril tudi na presojo, po kateri so bili »vložni kartoni oskrbovancev domov za starejše dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim,« zato glavni strokovni svet pričakuje, da bodo izredni strokovni nadzori zdravniške zbornice, ki so bili razpisani v ponedeljek, 8. junija, ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Predstavniki vseh vej slovenske medicine še poudarjajo, da zdravje ne sme biti gospodarska kategorija, ne glede na stroškovno učinkovitost; nujno pa je treba določiti tudi obvezne rezerve v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno prisiljen delati brez vsakršnih rezerv.

Vložni kartoni oskrbovancev domov za starejše so bili dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim.​​​​​​

Čakanje na zaključek političnih videnj in poslanske razprave ...

O tej temi pa bodo v kratkem na politični ravni ponovno spregovorili tudi poslanci, med nadaljevanjem nujne seje, ki so jo v torek ponoči po šestih urah prekinili.

Medicinska stroka je skupaj s predstavniki zdravstvene nege poslancem v torek v filigranskih podrobnostih predstavila, po kakšnih strokovnih in etičnih algoritmih se odvija in se je med epidemijo odvijalo zdravljenje obolelih v domovih za starejše – v nadaljevanju pa bo o tej strokovni dilemi misli strnila tudi politika. 

Edino smiselno se zdi, da bi v tem kontekstu vse politične usmeritve združile moči in pripomogle k sprejetju sistemskih rešitev, ki so nujne za dobro zdravstveno varstvo obolelih, po logistični, kadrovski in organizacijski plati – tako v zdravstvenih ustanovah kot v socialno-varstvenih zavodih, med katere spadajo tudi domovi za starejše.  


Odzivom ni videti konca ...

 

Zdravniki oporečniki (zdravstvo.si):

»Dušan Keber je s pritlehnim senzacionalizmom in zlorabo zdravniškega znanja očrnil ugled stroke in trud zaposlenih v domovih za starejše«

»Dušan Keber je s pritlehnim senzacionalizmom in zlorabo zdravniškega znanja očrnil ugled stroke in trud zaposlenih v domovih za starejše, načel njihovo moralo ter v javnosti zasejal neupravičen dvom v strokovno oskrbo oskrbovancev domov. Zato pozivamo vso slovensko javnost, naj ne naseda 'strokovnjakom', ki so osebno pomembno pripomogli k temu, da se je slovensko zdravstvo znašlo v slabem stanju z nedopustnimi čakalnimi vrstami, begom zdravstvenega osebja, s klientelizmom in z nemotenim bogatenjem na račun javno zbranega denarja za zdravstvo,« so se na aktualno dogajanje v zvezi s »seznami smrti« odzvali tudi zdravniki oporečniki, ki v sklopu skupine zdravstvo.si pozivajo k nujnim spremembam v zdravstvu v dobro pacientov.

Erik Brecelj, Marko Noč, Matej Beltram, Gorazd Kalan, Igor Muževič, Blaž Mrevlje, Krištof Zevnik, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Andrej Vranič, Janez Vodiškar in Samo Vesel poudarjajo, da Dušan Keber, »ki danes sploh nima licence za zdravljenje bolnikov in lahko brez odgovornosti širi neresnice v javnosti, ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira sredstev. Manipulira z ukrepi za obvladovanje epidemije in z žrtvami epidemije. S točno določenim političnim namenom si izmišljuje 'sezname smrti' in seje dvom v pravilnost ukrepov in strokovnost zdravstvenih delavcev, v prvi vrsti tistih, ki skrbijo za starostnike.«

Omenjeni zdravniki so prepričani, da je napočil čas za slovo od »spolitiziranega zdravstva, namišljenih strokovnjakov in njegovih apologetov – čas je za sodobno javno zdravstvo, v katerem bo vsak bolnik imel pravico do svobodne izbire zdravnika ter kakovostne in pravočasne zdravstvene oskrbe.«

Sindikat Fides:

»Izrabljanje situacije v domovih, ki je v času epidemije postala rak rana našega sistema, je zavržno«

Na poskuse diskreditacije zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v domovih za starejše so se odzvali tudi v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Kot poudarja predsednik sindikata Konrad Kuštrin, v Fidesu obsojajo vpletanje politike v strokovno-etična vprašanja. Predvsem pa ocenjujemo kot zavržno, da se situacijo v domovih, ki je zaradi ignorance politike do sistemske ureditve tega področja (z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga še vedno ni) v času epidemije postala rak rana našega sistema, zdaj uporablja izključno za politično obračunavanje.

In dodaja: »Kot opozarja stroka, je bila obravnava starostnikov v domovih za starejše med epidemijo COVID-19 pravilna, odločitve o napotitvah v bolnišnice pa pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance.«

Na začetek članka

 

Simbolična fotografija: iStock; portreti govorcev na tiskovni konferenci: Diana Zajec

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

detajl stetoskopa