Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

»37 let sem delal v javnih zdravstvenih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik 'izven mreže javne zdravstvene službe'. Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zdravstvenega zavarovanja, izgubila je možnost elektronskega predpisovanja receptov,« opisuje aktualne razmere v zdravstvu zasebni zdravnik prim. Boris Kralj. Ob tovrstnih sistemskih kratkih stikih, ki so v času epidemije novega koronavirusu še bolj boleče kot sicer pokazali svoj pravi obraz, v katerem sicer pregovorno poudarjana iskrena skrb za dobro bolnika ne dobiva pričakovanega odseva, (se) sprašuje: »Kaj je na zdravstveni kartici, česar kot zdravnik, ki rešuje probleme bolnika – povsem enake, kot bi jih reševal zdravnik s koncesijo –, ne smem videti? Kaj je tisto, kar mora biti skrito pred menoj?«

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki
Takole je videti obisk pri stomatologu v času, ko sicer že izzveneli prvi val epidemije novega koronavirusa še vedno narekuje bistveno strožje zaščitne ukrepe, odpirajo pa se tudi številne dileme, na katere so v teh dneh odločno opozorili zasebni zdravniki in zobozdravniki.

Zdravniška zbornica opozarja na sistemske probleme, s katerimi naj bi odgovorne institucije poskušale zamegliti resnično razmerje med javnim in zasebnim v zdravstvu, ki naj bi ju združevala želja po (so)delovanju v dobro bolnika – za ažurno in celovito, kakovostno in varno ukrepanje, s katerim bi v sistemu lahko prihranili, namesto da denar še naprej v dobršnem deležu odteka neznanokam. Kot opozarja vodstvo stanovskega združenja na podlagi konkretnih izkustvenih primerov iz časa epidemije COVID-19, je, denimo, zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so poskušali pomagati, sistem zaprl vrata in onemogočil sodelovanje.

Kaj torej v resnici pomenijo obstoječe birokratske ovire – tako z vidika stroke kot z zornega kota pacientov – v sistemu, ki že dolgo kliče po spremembah?

»Rešujemo bolnike s tumorji in melanomi, izvajamo diferencialno diagnostiko, uvajamo zdravljenje in zdravimo – prav nič drugače kot zdravniki, ki delajo v ambulanti s koncesijo, ali zdravniki, ki delajo v kateri od javno-zdravstvenih institucij,« poudarja prim. Kralj v opozarjanju na nelogičnost položaja, v katerem sistem zdravnike z različnim delovno-pravnim statusom vrednoti zelo različno. 

»Javni inštitut, ki izvaja histološko diagnostiko, nas je opozoril, da samo podatki o imenu, priimku, naslovu in rojstvu pacienta lahko pomenijo nejasno identiteto bolnika, kar lahko vodi v nepravilnosti. Začudeni so bili nad informacijo, da zasebniki podatkov o pacientu ne moremo dobiti prek kartice zdravstvenega zavarovanja,« opozarja Boris Kralj, ki je svoje izkustvo zaradi delovnih obvez predstavil posredno, v pisni obliki. 

V Sloveniji je med trenutno 6372 delujočimi zdravniki 142 čistih zasebnikov (brez koncesije); 24 je specialistov medicine dela, prometa in športa, ki v skladu z zakonodajo ne morejo biti del javnega zdravstva. Od 1602 zobozdravnikov pa je čistih zasebnikov 291.

Apel: zasebni zdravniki za javni sistem nismo grožnja, ampak pomoč

Tovrstne izkušnje, podkrepljene z dogajanjem v času epidemije, pa je javno predstavilo še nekaj zdravnikov, razočaranih nad ureditvijo v zdravstvu, ki da še dodatno pripomore k nevzdržnemu podaljševanju čakalnih vrst, kajti, kot poudarjajo: »Zasebni zdravniki ne predstavljamo grožnje javnemu sistemu, ampak pomoč pri odpravljanju obstoječih težav.«

V slovenski družbi, kjer se pregovorno odvija podpora ohranitvi javnega zdravstva, medtem ko je pogled na interese zasebnikov skeptičen in nihilističen, se takšna trditev zdi kot nalaganje dodatnega goriva na tleče nezadovoljstvo zaradi ureditve, ki obolelim že dolgo daje bistveno manj, kot jim obljublja. 

In na kaj opozarjajo zasebni zdravniki, kakšne so njihove izkušnje s sistemom, v katerem kljub trdno zasidranemu prepričanju zaslužek ni edini oziroma glavni motiv, na podlagi katerega izvajajo svojo dejavnost?

Ena sama papirologija ...

Povedno sporočilo prinašata zasebni ginekologinji, ki sta se v začetku epidemije zaradi pozivov stroke glede kadrovskega manka v javnem zdravstvu kot prostovoljki javili za delo v času epidemije. 

Urška Bizjak Ogrinc in Sabina Senčar
Urška Bizjak Ogrinc in Sabina Senčar

»Pisali sva kolegom. Pisali sva na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki naju je najprej napotil na ministrstvo za zdravje, kjer naj bi sprejeli začasni ukrep, ki bi uravnaval delovanje v času epidemije. Potem so naju usmerili na Zdravstveni dom Ljubljana, kjer se je birokratski postopek odvrtel nazaj – pisali so na ministrstvo, to je pisalo ZZZS-ju ... In vsa ta papirologija je dokazala zgolj eno stvar: da je to, kar govorijo – da sta na prvem mestu zdravje in življenje –, neresnično. Na prvem mestu niso niti pacienti niti zdravniki oziroma zdravstvo. V ospredju se je znašla neurejenost zdravstvenega sistema,« opozarja Sabina Senčar, zasebna ginekologinja in splošna zdravnica.

Več o tem v spodnjem videu.

Bolniki imajo pravico do izbire zdravnika

Mag. Urška Bizjak Ogrinc, prav tako zasebna ginekologinja, pa poudarja, da imajo zasebni zdravniki dislocirane ambulante in lastne čakalnice, zato »lahko rečem, da je pri nas omogočena celo varnejša obravnava bolnikov, z ustrezno varnostno razdaljo, z naročanjem na daljše termine ... Sami poskrbimo za svojo varovalno opremo, ki nam je nikoli ne zmanjka; vedno smo pripravljeni na kakršnekoli virusne ali bakterijske okužbe, opremo imamo vedno na zalogi – in tudi sami jo nabavljamo, kar pomeni, da v teh postopkih tudi ni in ne more biti nobenih nepravilnosti.« 

Zasebni zdravniki so bili, kot dodaja, res ponosni, da sta jih v izrednih razmerah k sodelovanju pozvali tako vlada kot zdravniška zbornica –, »pa tudi sami smo samoiniciativno želeli pomagati. Kolegi so bili srečni, ko sva se s Sabino Senčar javili, uvrstili so naju na seznam, kjer pa sva tudi obtičali – brez možnosti za realizacijo. Zato bi ponovno rada poudarila, da smo vsi, tako zasebniki kot javni zdravstveni zavodi, del javno dostopnega zdravstva.«

Toda v izrednih razmerah, ki jih je narekovala epidemija, se je zgodil nekakšen »stresni« test, v sklopu katerega se je pokazalo, da v naši državi ni tako. »Zato mislim, da je o pomoči zasebnikov vredno razmisliti zdaj, po epidemiji, saj so se zaradi zastoja v delovanju zdravstva čakalne vrste zelo podaljšale – in mislim, da bo naša pomoč zelo dobrodošla. Ob tem bi rada poudarila, da so bolniki tisti, ki si plačujejo zdravstveno zavarovanje – in imajo tako pravico do lastne izbire zdravnika, ne glede na to, ali ta prihaja iz zasebnih ali iz javnih vrst.«

Več o tem v spodnjem videu.

Birokratskih ovir je v zdravstvu nešteto ...

Tudi zasebni zobozdravnik Matej Praprotnik poudarja, da se je v času COVID pereča problematika javno – zasebno, ki nas spremlja v zdravstvu, pokazala še bolj izrazito kot sicer. »Zobozdravniki – tako zaposleni, tisti s koncesijo in čisti zasebniki – smo zelo praktični; iščemo rešitve in rešujemo probleme, pa naj bo stanje še tako slabo. Toda vedno znova trčimo v birokratski aparat, ki ga predstavljata bodisi ZZZS bodisi politika.«

Že na začetku epidemije so se zavedali možnosti, da Sloveniji morda bolezni ne bo uspelo obvladati. »Zobozdravniki smo bili izpostavljeni še bolj, zato smo se prav vsi javili za delo na vstopnih točkah, pripravljeni smo bili sodelovati; sam sem se v Domžalah vključil v info točko in se javil tudi za delo na vstopni točki. In res – imeli smo srečo v sreči, epidemijo smo precej dobro prestali, toda sam na vrsto za delo nisem prišel ...«.

Problem se je pojavil zelo hitro oziroma takoj, ko so se zasebniki želeli vključiti, da bi pomagali pacientom na vstopnih točkah, »kajti nismo imeli možnosti 'vstopanja' v sistem. Iskali smo rešitve za paciente, saj smo bili nenadoma zobe prisiljeni 'popravljati' po telefonu; zdi se smešno, a probleme smo reševali, kolikor in kakor je bilo mogoče, imeli video konference, opravljali telefonska svetovanja, tudi zdravila smo predpisovali na daljavo, navsezadnje smo tudi lekarnam priskrbeli material za začasne zalivke ...,« pojasnjuje zobozdravnik.

Ob tem pa dodaja, da se je zapletlo pri predpisovanju recepta: »Če smo nekomu, ki je prišel na vstopno točko, želeli predpisati antibiotik, čisti zasebnik tega ni mogel narediti, čeprav bi pacientu antibiotik pripadal; problem je bil, ker nismo imeli profesionalne kartice. V pomoč bi bila začasna rešitev, pa se je tudi tu zapletlo. Birokratskih ovir – ker nekaj ni napisano v zakonu ali v pravilniku – je v zdravstvu nešteto. Kot čistega zasebnika me skrbi, ker še v takem času, kot ga je narekovala epidemija in je v zdravstvu nastala nedvoumna kriza, nismo bili sposobni najti praktičnih rešitev za pomoč ljudem.« 

Matej Praprotnik pravi takole: »Vsi zdravniki in zobozdravniki pacientom pomagamo enako – ne glede na to, v kakšni pravno-formalni obliki delujemo. Pacientom bi pri nas moralo biti načeloma vseeno, ali pomoč poiščejo pri zasebniku ali pri javnem zdravniku, pomembno je, da ima ta veljavno licenco. Za pacienta je pomembno, da pride na vrsto in dobi strokovno pomoč takrat, ko ima konkretne težave – čim prej, kakovostno, da je nastali strošek (v času epidemije novega koronavirusa tega stroška ni bilo) predvidljiv in da pacienti dobijo to, za kar so v zdravstveno blagajno tudi vplačali.«

Več o tem v spodnjem videu.

Telekonferenca

Začarani krog opozarjanja, dopisovanja in neukrepanja

Tudi predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek-Travnik je kritična do obstoječih rešitev, zato poudarja, da je zbornica tudi med epidemijo ostala agilna, opozarjala na tovrstne nepravilnosti in pristojnim organom pošiljala dopise s predlogi za rešitve, ki pa so večinoma ostali brez odgovorov. Tak primer je bil poziv ZZZS-ju, ki je odgovoril, da ni prav nobene možnosti, da bi zasebniki sodelovali – da pa si lahko po posebnem postopku prek NIJZ pridobijo vstop do podatkov iz centralnega registra podatkov o pacientih. 

»Vse se vrti zgolj okoli dopisovanja med enimi, drugimi ali tretjimi – zasebni zdravniki pa kot da niso aktiven element v tem dogajanju,« opozarja predsednica zdravniške zbornice.

»Zbornica je, denimo, 1. aprila ZZZS prosila, naj izda praktično in prožno navodilo glede profesionalnih kartic, kajti zdravniki zasebniki niso del sistema, v katerem je plačnik ZZZS, in torej ne morejo delovati v njegovem sklopu. Tudi če so pomagali kolegom v javnem sektorju, jih nadomeščali, so lahko delali le na tak način kot, na primer, študenti prostovoljci: z nasveti, s triažo. Do zdravstvene dokumentacije namreč niso mogli priti, niso mogli izdati ne receptov ne napotnic,« poudarja Zdenka Čebašek-Travnik.

Več o tem v spodnjem videu.

»To je diskriminacija, ki jo težko razumemo«

Ob tem Matej Praprotnik izpostavi tudi anomalije z zaščitno opremo; ključni pogoj, da bi opremo, ki je je izrazito primanjkovalo, dobil tudi zasebni zdravnik, je bila sklenjena pogodba z ZZZS. 

»To je diskriminacija, ki jo težko razumemo. Upal sem, da bo to čas, ko se bomo znali odločiti, kaj so naše prioritete – z našega vidika so to pacienti. Čakalne dobe bodo zdaj še bolj pereč problem, kot so bile pred epidemijo, kar pomeni, da se nedostopnost do zobozdravnikov v javni mreži še povečuje, zato res mislim, da je napočil čas, da se preneha z ignoriranjem čistih zasebnikov, ki lahko pomagamo in smo pripravljeni to narediti.«

Tudi Urška Bizjak Ogrinc v tem smislu poziva k ureditvi sistema: »Mislim, da je zdaj, ko ni epidemije, čas, da se stvari uredijo – da ob morebitnem ponovnem izbruhu ne bo spet nejasnosti in birokratskih telefoniad. Mislim, da bi s tem, ko bi bolniki za zdravstveno storitev imeli enako možnost tako pri zasebnikih kot v javnih zavodih, morda lahko celo privarčevali. Zakaj? Zato, ker storitev ne bi podvajali – točno to pa se dogaja zdaj.«

Več o tem v spodnjem videu.

 

Naslovna fotografija: STA; fotografiji z dogodka: Diana Zajec

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Ukrepi