Značka: zobozdravniki

Značka: zobozdravniki

Zobozdravstvo

»Ustno zdravje ni le nasmeh, ampak vse, kar se skriva za njim«

V ekstremnih razmerah, ki jih v zadnjem letu narekuje epidemija novega koronavirusa, se je način dela v zdravstvu močno spremenil. Nič kaj dosti drugače ni bilo v zobozdravstvu, kjer pa se je uveljavil dober modul: v ordinaciji v sklopu enega delovnika obravnavajo manj pacientov kot prej, a se prav zaradi tega lahko vsakemu posamezniku posvetijo celoviteje in v eni seansi naredijo več. Seveda pa izzivov kljub vsemu ne zmanjka – dostopnost ni idealna, v skrbi za ustno zdravje prenekateri parameter še vedno ostaja pozabljen, mnogi pacienti ne pridejo na pregled, ker se bojijo COVID okužbe ... Pa tudi dentalni turizem zahteva svoj davek. Kaj o teh dilemah pravi slovenska zobozdravstvena stroka v kontekstu svetovnega dneva ustnega zdravja (20. marec)?

Medicinski material

»Aktualna odpoved našega naročila je nov dokaz o tem, kaj vse so pripravljeni narediti slovenski dobavitelji medicinskega materiala, da bi ostali pri 'koritu' in še naprej ponujali material po nedopustno visokih cenah«

Se spomnite ugotovitev o vrtoglavih cenah žilnih opornic, ki so v Sloveniji skorajda za 200 odstotkov presegale cene enakega medicinskega materiala na Švedskem? Epiloga te zgodbe še vedno ni. Nasprotno, finančna malha, namenjena zdravstvu, bolnikom in njihovemu zdravljenju, očitno še naprej ohranja status neizčrpnega vira prihodkov tistih, ki znajo in si drznejo zaobiti sistem ter delovati neetično in koruptivno. In teh pri nas ni malo.

Zobozdravstvo

Zakaj se pri jemanju brisov vsaj pri otrocih ne bi odločili za možnost odvzema brisa z jezika? In kakšna je skrb za ustno zdravje otrok v času epidemije?

Na strokovno dilemo, na katero opozarjamo v naslovu članka, v Sloveniji še ni odgovora. Na Dunaju so se, denimo, že pred pol leta odločili, da bodo v aktualni COVID resničnosti v šolah posegli po prijaznejših pristopih in otrokom (pri sumu na okužbo z novim koronavirusom) ponudili možnost testiranja z grgranjem slane tekočine. Ker so pri nas pri odvzemih brisov v sklopu hitrih testov pogosto prisotni očitki o (ne)zanesljivosti teh testov, pri čemer bi se veljalo usmeriti predvsem v uvid glede morebitne (ne)strokovnosti v izvedbi konkretnega postopka, stomatologi v skrbi za (ustno) zdravje otrok izpostavljajo tudi drugačne pristope, o katerih bi veljalo razmisliti.

Starejši

»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić

Kako se odvija delo v zobozdravstvu, v okoliščinah, ki jih narekuje zdaj že pojemajoči drugi val epidemije? Stomatologinja prim. dr. Diana Terlević Dabić pravi, da delo v njihovi ordinaciji v zdravstvenem domu v Škofji Loki poteka nemoteno. »Držimo se protokola. Vsakega pacienta pred obiskom pokličemo, naredimo anamnezo, posredujemo navodila glede prihoda v ordinacijo. Pacienti nas potrebujejo – in v naši ambulanti kratkih stikov pri zobozdravstveni obravnavi ni. Naročamo manj pacientov, čakanja v čakalnici ni, za vsakega pacienta si vzamemo več časa kot pred epidemijo. Pravzaprav bi lahko rekla, da nam je COVID na svojevrsten način pomagal pri izboljšanju organizacije.«

Zobozdravstvo

Kako priti do ortodonta v manj kot treh letih?

Eden glavnih problemov slovenskega zdravstva so nedopustno dolge čakalne dobe. Ta težava se je v zadnjem letu, na račun epidemije COVID in posledično spremenjenega delovanja v zdravstvu, izrazito povečala, čeprav celovitih uradnih podatkov o podaljšanju čakalnih dob (še) ni. Težave, ki vznikajo v času epidemije, bodo svojo težo pokazale šele čez čas – aktualni pa ostajajo tudi stari problemi, povezani s skrbjo za zdravje otrok in mladostnikov, med katerimi zagotovo izstopa ortodontsko zdravljenje, na katerega je treba čakati tudi več let.

Zobozdravstvo

Končno vendarle tudi pri nas skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob za ortodontijo?

»Težko leto 2020, ki ni varčevalo s hudimi preizkušnjami, je na koncu prineslo dobre novice, z napovedjo pomembne pridobitve ob vstopu v novo desetletje,« je vzhičena zobozdravnica dr. Sanda Lah Kravanja. Ministrstvo za zdravje je namreč zobozdravstveni ordinaciji v Bovcu po dolgotrajnih prizadevanjih odobrilo koncesijo in dodatni program za ortodontsko zdravljenje posoških otrok in mladostnikov na napotnico; ti so doslej tovrstno obravnavo lahko dobili le v precej oddaljenih ambulantah, bodisi v Novi Gorici bodisi v Tolminu.

Zobozdravstvo

Kakšna naj bo skrb za ustno zdravje vaših otrok, za zdrave zobke s čim manj kariesa – glede na to, da se v pollitrski plastenki sadnega soka lahko skriva tudi do 22 čajnih žlic sladkorja?

Otroci, stari od štiri do sedem let, ne bi smeli zaužiti več kot 20 gramov sladkorja na dan – to pomeni, da je »sladko« mejo, če naj bi malček ohranil zdrave zobe, treba potegniti pri (največ) petih čajnih žličkah sladkorja. Marsikateri starš bo ob tem podatku ocenil, da glede na priporočeno količino v njihovi družini ostajajo na varni strani. Pa bi bila ocena enaka, če bi vedeli, da se v eni sami pollitrski plastenki sadnega soka lahko skriva tudi do 22 čajnih žlic sladkorja?

Ukrepi

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

»37 let sem delal v javnih zdravstvenih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik 'izven mreže javne zdravstvene službe'. Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zdravstvenega zavarovanja, izgubila je možnost elektronskega predpisovanja receptov,« opisuje aktualne razmere v zdravstvu zasebni zdravnik prim. Boris Kralj. Ob tovrstnih sistemskih kratkih stikih, ki so v času epidemije novega koronavirusu še bolj boleče kot sicer pokazali svoj pravi obraz, v katerem sicer pregovorno poudarjana iskrena skrb za dobro bolnika ne dobiva pričakovanega odseva, (se) sprašuje: »Kaj je na zdravstveni kartici, česar kot zdravnik, ki rešuje probleme bolnika – povsem enake, kot bi jih reševal zdravnik s koncesijo –, ne smem videti? Kaj je tisto, kar mora biti skrito pred menoj?«

Zobozdravstvo

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Organizacija

Zdravniki z novimi vodstvenimi znanji v učinkovitejše obvladovanje problemov v zdravstvu

Dilema, ali naj zdravstvene zavode vodijo zdravniki, ki so subtilnejši glede skrbi za paciente, ažurnosti, kakovosti in varnosti zdravljenja, ali menedžerji, ki v osnovi nimajo nič skupnega z medicino, imajo pa bistveno več poglobljenega znanja s področja ekonomike, organizacije in vodenja poslovnih procesov, ni nova. Pa tudi nič manjša ni, kot je bila pred nekaj leti ali desetletji. Se pa v (zobo)zdravniških krogih spreminja odzivnost na ta problem, kar ni nič nenavadnega, saj vse pogostejše prevzemanje vodstvenih zadolžitev v praksi vedno znova pokaže na vrzeli v znanju, ki jih je treba zapolniti – v dobro nemotenega (so)delovanja v procesih zdravljenja, v dobro bolnikov.