Video pogovor: Matej Praprotnik

»Skrbijo nas skrita vnetja – vnetja ust, obzobnih tkiv in kariozne lezije, ki se lahko bistveno poslabšajo v času, ko je imunski sistem 'obstreljevan' z boleznijo, ki ogroža bolnikovo življenje«

Kako pomembna je dobra, dosledna skrb za ustno zdravje, izvemo pravzaprav vse prepogosto šele takrat, ko se pojavi resna kronična bolezen, takrat, ko je treba nastalo stanje sanirati; v tej fazi je bistveno težje ukrepati. Dobro pa je vedeti, kakšna je vloga stomatologov in tudi ostalih specialistov takrat, ko nekdo zboli za kronično srčno boleznijo, boleznijo dihal ali katero od drugih sistemskih bolezni. 

V idealnem svetu bi vsi skrbeli za ustno zdravje in v trenutku, ko nas doleti določena zdravstvena situacija, ki ogrozi naše zdravje ali življenje, bi bili pripravljeni – vsaj v smislu ustnega zdravja. Resničnost pa je taka, da na ustno zdravje pogosto pozabimo že prej in v trenutku, ko izvemo, da imamo resno bolezen, se zdi ustno zdravje še manj pomembno, kajti takrat se ukvarjamo z osnovno boleznijo, ki ogroža naše življenje.

Zato želimo v sklopu svetovnega dneva ustnega zdravja opozoriti, da je na ustno zdravje treba misliti prej, preden zbolimo. Večina težav, ki se pojavljajo na tem področju, je namreč kroničnih – to pomeni, da potekajo počasi in da jih je mogoče preprečiti že zgolj z redno ustno higieno in rednimi pregledi.

Zakaj tako poudarjamo redne preglede? Pacienti ustno zdravje večinoma pojmujemo kot tisto, kar vidimo in kar čutimo v ustih, a to je občutno premalo. Če bi namreč bilo v resnici tako, bi tudi zobozdravniki sami, z vsem znanjem, ki ga imamo, precenili kakovost svojega ustnega zdravja – a v resnici tudi mi potrebujemo zobozdravnika, redne preglede, na katerih nam nekdo objektivno pove, kaj konkretno je v naših ustih narobe – in nas tako opozori na tisto, česar ne čutimo.

Skrbijo nas vnetja, ki so skrita – vnetja ust, obzobnih tkiv in kariozne lezije, ki se lahko bistveno poslabšajo v času, ko je bolnikov imunski sistem že tako »obstreljevan« z določeno boleznijo, ki ogroža njegovo življenje. Zato izpostavljamo kronične bolnike, ki imajo težave z ledvicami, s srcem, z jetri ... – in so zaradi zapletov lahko tudi kandidati za presaditev organov. Ti pacienti so po takih posegih zaradi slabšega delovanja imunskega sistema vezani na zdravljenje z imunosupresivi – in v takih primerih, ko je imunska sposobnost bistveno zmanjšana, je še kako pomembno, da je poskrbljeno za zdravje v ustih.

Zato je naše ključno sporočilo: o ustnem zdravju je treba razmišljati prej, preden se soočimo z resno zdravstveno težavo. Za vse tiste, ki že imajo kronično bolezen, pa velja, naj kljub usmerjenosti v osnovno bolezen ne pozabijo na zobe, na zobno ščetko, na obisk pri zobozdravniku, ki mu je treba dati priložnost, da ohrani vaše zobe. Kajti pred odločitvijo o nujni operaciji je tudi zdravljenje zob ali ust radikalnejše. 

Morate si predstavljati, da je v zdravnikovem fokusu vaše življenje, medtem ko fokus zobozdravnikov ni usmerjen le v ohranitev vašega življenja, ampak tudi v njegovo kakovost, ki bo ostala, ko bo življenje rešeno. Kakovost življenja pa se meri tudi s tem, koliko zob ste ohranili in na kakšen način boste lahko vzdrževali vaše ustno zdravje. Zato res apeliramo na vse, da o nečem tako samoumevnem, kot so zobje in usta, razmišljate prej, s ščetko v roki in skupaj s svojim zobozdravnikom.

Morda bi se ob tem navezala še na eno najpogostejših obolenj – na rakave bolezni. Tudi tu je, prav v povezavi z ustnim zdravjem, veliko izzivov, zlasti v primerih, ko je zaradi napredovale bolezni bolnika treba zdraviti tudi z obsevanjem, kajne?

Tako je. Pri rakavih pacientih, ki so poleg operativnih posegov podvrženi še kemoterapiji ali radioterapiji, so zdravljenja ust še toliko bolj radikalna. Po takih posegih je bistveno otežena tudi higiena ... In prav zaradi tega je tako zelo pomembno, da v proces tega zdravljenja, če je le mogoče, 'vstopijo' z zdravimi obzobnimi tkivi in zdravimi zobmi, sicer je včasih to nemogoče vzdrževati. Zapleti, povezani s poslabšanjem vnetij zob, vodijo tudi v poslabšanje primarne rakave bolezni.

Poleg imunosupresije imajo ti pacienti težave še s kariesom, z radiacijskim kariesom in slabim celjenjem, zato pacientom po obravnavi rakave bolezni ne želimo prehitro puliti zob. Že tako ali tako morajo bistveno pogosteje hoditi na preglede – zato jih moramo že prej naučiti, da bodo sočasno z osnovno boleznijo morali skrbeti tudi za ustno zdravje.

Prav ta primer je, bi rekla, najbolj neposreden dokaz tega, da govorjenje o tem, kako pomembna je skrb za zdravje v vsaki fazi življenja, ni prazna floskula, ampak resnica, na katero velja misliti vedno oziroma jo preprosto vtkati v svoje življenje.

Zobozdravniki se vedno soočamo s pacienti, ki si v trenutku, ko izgubijo zdravje ali zobe, rečejo: 'Če bi za te stvari vsaj vedel prej ...'. Podobno je bilo, ko v otroštvu nismo hoteli poslušati staršev, čeprav so nam ti z dobronamernimi nasveti hoteli dopovedati nekaj modrega. Tudi v zobozdravstvu je tako. Želimo si, da bi pacienti prepoznali našo dobronamernost in razumeli, zakaj je treba več energije, več fokusa nameniti ustnemu zdravju: zato, da ga boste še naprej lahko razumeli kot nekaj samoumevnega ter se posvečali kakovosti svojega življenja.