Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev
Ker obstoječi zobozdravstveni sistem preprosto ne zagotavlja več kakovostnih in varnih storitev, kakršne si pacienti zaslužijo, so za zdravniki glas povzdignili tudi zobozdravniki. Zahtevajo takšno spremembo obstoječega sistema, da bo ta omogočal pravočasno, dobro dostopno, varno in kakovostno zdravljenje – za vsakogar, ne glede na to, v katerem delu Slovenije živi. Fotografije: iStock, portret Krunoslava Pavlovića: Diana Zajec

Krivcem za stanje v zdravstvu, ki opazno krni kakovost in varnost storitev, so se po zdravnikih zoperstavili tudi zobozdravniki, v katere sicer javnost v iskanju krivca za res slabo dostopnost do zobozdravstvenih storitev in vse pogostejše doplačevanje pogosto uperi prst. Zobozdravniki, ki storitve izvajajo glede na program, ki ga krije ZZZS, opozarjajo, da obstoječi zobozdravstveni sistem preprosto onemogoča zagotavljanje takšnih storitev, kakršne bi si pacienti zaslužili. Zahteve so strnili v manifestu za spremembo zobozdravstvenega sistema, v katerem izpostavljajo, da mora država zagotoviti univerzalni dostop do celovite palete storitev.

Manifest slovenskih zobozdravnikov je pred nekaj dnevi podprla tudi koordinacija zdravniških organizacij, ki povezuje predsednike vseh glavnih (zobo)zdravniških združenj. Dokument s ključnimi zahtevami za spremembo sistema so že predstavili tudi ministrstvu za zdravje in zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Pokazalo se je, da so si zobozdravniki edini glede štirih ukrepov, s katerimi je v dobro pacientov treba odpraviti obstoječe stanje in ga s konkretnimi izboljšavami preoblikovati tako, da bo tudi v resnici, ne le na papirju, zagotovljena dostopnost do zobozdravstvenih storitev.

Štiri ključne zahteve za izboljšanje razmer v slovenskem zobozdravstvu

Manifest

  1. Ker zdajšnji sistem zavarovancem oziroma pacientom ne zagotavlja več kakovostnih in varnih, predvsem pa ne pravočasnih zobozdravstvenih storitev, ga je treba spremeniti oziroma vzpostaviti novega. 
  2. Da bi pacientom omogočili pravočasno zdravljenje, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živijo, jim je treba zagotoviti pravico do povračila stroška zobozdravstvenih storitev (delno ali v celoti), ki jim jih lahko opravi katerikoli zobozdravnik z veljavno licenco. 
  3. Zobozdravstvene storitve je treba opredeliti na podlagi strokovno usklajenih standardov in normativov – in ZZZS ni pristojen za njihovo oblikovanje.
  4. Z zagotovitvijo financiranja zobozdravstvenih storitev, ki mora biti v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo bistveno bolj transparentno, je treba dostopnost do teh storitev omogočiti vsem prebivalcem – na novo je treba definirati košarico osnovnih zobozdravstvenih storitev, ki bi bile 100-odstotno financirane iz javnih sredstev.

Zakaj take zahteve? ZZZS danes financira le 47,6 zobozdravstvenih programov na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v EU 72 programov. Pri nas tim, ki izvaja zobozdravstvene storitve za odrasle, »pokriva« 2470 pacientov, medtem ko mora v otroškem in preventivnem zobozdravstvu tim skrbeti za ustno zdravje 1370 otrok. Po drugi strani pa, kot opozarjajo zobozdravniki, plačnik omogoča opravljanje zobozdravstvenih storitev za slovenske paciente na Hrvaškem, saj povrne stroške, ki so jih imeli zavarovanci v zdravljenjem zob v tujini – potem, ko pacienti svojih pravic doma niso mogli uveljaviti zaradi nedopustno slabe dostopnosti do storitev.

Slovenija in Evropa
Koliko zobozdravstvenih programov financira ZZZS in kolikšno je povprečje v EU?

 

Nepreglednost in slaba dostopnost v zobozdravstvenem sistemu kliče po spremembah

Kot je za Zdravstveniportal.si poudaril Krunoslav Pavlović, »se mora zobozdravstveni sistem odzivati na potrebe prebivalstva ter zagotoviti enakopraven in pravičen dostop do teh storitev, pri čemer mora biti financiranje transparentno. Danes ni tako. Osnovni podatek, ki kaže na nepreglednost sistema, je ta, da pacient v zobozdravstveni ordinaciji prejme tri račune – enega za delež, ki ga krije obvezno zavarovanje, drugega za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, tretjega pa za doplačilo –, pri čemer obvezno zdravstveno zavarovanje za določene storitve krije samo deset odstotkov. Tako, na primer, pri 'totalni' protezi ZZZS plača le približno 65 evrov, medtem ko preostali znesek v višini približno 650 evrov krije prostovoljno zavarovanje. Spet drugače je pri nekaterih konservativnih storitvah, pri katerih je delež, ki ga krije ZZZS, 80-odstoten.«

Problem je, kot opozarja Pavlović, da se cene zobozdravstvenih storitev zaradi različnega financiranja razlikujejo ne le med odročnimi kraji in urbanimi središči, ampak so lahko različne celo v istem kraju, kajti »pri nas ni preglednega financiranja, zato so zobozdravniki na periferiji bolj izpostavljeni, pacienti pa za enako storitev (do)plačujejo različno. Ne glede na znane probleme, ki bi jih bilo mogoče rešiti in bo to v prihodnje treba pospešeno narediti, pa plačnik nasprotuje predlogu zbornice, da bi v splošnem dogovoru razpisal vsaj 100 novih programov.«

Krunoslav Pavlović

Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici:

Zobozdravstveni sistem se mora odzivati na potrebe prebivalstva ter zagotoviti enakopraven in pravičen dostop do teh storitev, pri čemer mora biti financiranje transparentno. Danes ni tako. 


Razmerje med javnim in zasebnim v našem zobozdravstvu 

V slovenskem zobozdravstvu dela 1540 aktivnih zobozdravnikov:

  • 641 je zaposlenih v javni mreži;

  • 632 je zasebnikov koncesionarjev, kar pomeni, da zobozdravstvene storitve izvajajo pod enakimi pogoji kot ti, ki so zaposleni v javno-zdravstvenih zavodih;

  • 267 je čistih zasebnikov, kar pomeni, da vse storitve izvajajo zgolj za samoplačnike. 

V tej zgodbi se zdi pomembno, da je med čistimi zasebniki 129 takih, ki bi bili pripravljeni skrbeti za paciente tudi na podlagi programa ZZZS, kar pomeni, da storitve v tem primeru ne bi bile samoplačniške.

Seveda bo do pravih rešitev moralo priti v dogovoru med glavnimi akterji, ki pa mora postati konstruktiven in pospešeno najti rešitve v dobro zavarovancev, da se Slovenija ne bo znašla na poti v brezzobo družbo. Danes smo, na žalost, že zelo blizu tega.

 

javna mreža, zasebniki, zasebniki koncesionarji


Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facekook strani.



Ali vemo, kaj nam zdravstveno zavarovanje v resnici zagotavlja?

Krunoslav Pavlović natanko pred letom dni v intervjuju za Zdravstveniportal.si o tem, da zdravniki že dolgo opozarjajo na sistemske anomalije, zaradi katerih so pacienti nemalokrat prepričani, da njihov zobozdravnik namerno odlaša s terapijo, ki jo nujno potrebujejo in ki bi vrnila nasmeh na njihov obraz ...

 

Tema: Sistem

Kako slovenski zdravstveni sistem (ne) deluje?

 

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.