Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik

Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik

Zdravstvo je v resni stiski, mnenja o tem, kje bo v resnici končalo 35 milijonov evrov, kolikor naj bi v kratkem namenili za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa so deljena. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« šakali – vsi tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.

Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik
Vsi milijoni slovenskega zdravstva: kakor sejemo, tako žanjemo. (Foto – podlaga: iStock; kreativa: Zdravstveniportal.si)

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zagotavljajo, da bodo skrbno bdeli nad razporeditvijo in razdelitvijo 35 milijonov evrov, navsezadnje to od njih pričakujejo tudi poslanci, ki so dali zeleno luč za tovrstno porabo višjega deleža prihodkov v zdravstveni blagajni v tem letu. 

Vendar upravičeni dvom ostaja – o tem smo se med drugim prepričali na podlagi odzivov, tudi poglobljenih, ki smo jih prejeli na facebook strani zdravstvenega portala.

Danes pa se je na obljubo o skrajšanju čakalnih dob s pomočjo dodatnih 35 milijonov evrov javno odzval tudi Krištof Zevnik, zobozdravnik in zagovornik javnega zdravstva, ustanovitelj spletne zdravniške skupnosti Medikont, ki materiale naroča neposredno, pri proizvajalcu. Zevnik opozarja na dvoje: na sistem, ki bo (predvidoma) omogočil preusmeritev obljubljanih milijonov v žepe nepoklicanih – in na pogojenost takšnega dogajanja z namernim zavajanjem glede kontrapunkta med državnim in med javnim zdravstvom.

Zakaj bi zdravstvo moralo biti javno, ne državno

Krištof Zevnik brez dlake na jeziku spomni, kako so politične stranke, praviloma leve, v minulih letih pri nas izkrivljale pomen besedne zveze javno zdravstvo. Tako se je utrdilo prepričanje, »da so javno zdravstvo bolnišnice in zdravstveni domovi, v katerih politično izvoljeni direktorji skrbijo, da državljan dobi brezplačne zdravstvene storitve. Zato so v zadnjih 25 letih sprejeli toliko predpisov, da jih danes ne znamo niti prešteti, kaj šele, da bi bili vsi ti zakoni, podzakonski akti in pravilniki medsebojno usklajeni. Da bo mera polna, pa smo kot zvesti nasledniki 'dobro delujočega' zdravstvenega sistema v nekdanji Jugoslaviji, sistem v resnici samo malo preoblikovali, na primer z uvedbo koncesij. Ta model zdravstva se imenuje državno zdravstvo.«

Po drugi strani pa imajo v uspešnih evropskih državah javno zdravstvo. Zdravstvo, v katerem državljani obvezno in/ali prostovoljno plačujejo zdravstveni zavarovalnici in varčujejo pri njej. Ko zbolijo, gredo na zdravljenje k zdravniku, ki ga sami izberejo, nakar ta po opravljenem zdravljenju posredno ali neposredno prejme plačilo od ene ali več zavarovalnic. Ob tem kratkem orisu razmer in razmerij v pravem javnem zdravstvu Krištof Zevnik retorično sprašuje: »Ste morda kje opazili omembo zdravstvenega doma, bolnišnice, čakalnih dob, dobaviteljev, korupcije, kraje denarja, izsiljevanja in zdravniške mafije?«

Krištof Zevnik, zobozdravnik:

Pri nas imamo državno zdravstvo, medtem ko imajo v uspešnih evropskih državah javno zdravstvo.

Tam ni treba nenehno omenjati zdravstvenih domov, bolnišnic, čakalnih dob, dobaviteljev, korupcije, kraje denarja, izsiljevanja in zdravniške mafije.

Krištof Zevnik
​​​​​​Foto: STA

V Sloveniji je drugače.

»Namerna zapletena hipernormiranost in posledični hiperbirokratizem je v 25 letih še dodatno nenamerno zapletel zdravstvo v Sloveniji. Namesto javnega zdravstva smo dobili slovensko državno zdravstvo,« ugotavlja Zevnik in pri tem pokaže na prepoznavne sledi takšnega dogajanja: »Vse to se dogaja z namenom – za ohranitev državnega zdravstvenega sistema, ki ne deluje in nikoli ne bo deloval v korist pacienta.« 

Namerno zavajanje politikov, ki je tako (pre)usmerilo delovanje zdravstvenega sistema, ima po Zevnikovem trdnem prepričanju »svoje razloge v globoko razvejani mreži privilegijev dobaviteljev, politično podeljenih (skoraj dednih) funkcijah in pooblastilih odločujočih zdravnikov, monopolnih združenj, političnih strank in določenih medijev. Mesečno nam te tvorbe posredno in neposredno ukradejo od 20 do 35 milijonov evrov težko prisluženega denarja, ki si ga vsak slovenski državljan odtrga od svojih ust. Letna kraja torej znaša vsaj 250 milijonov evrov.« 

Krištof Zevnik: Ta denar bo posrkal sistem, kot puščava kapljico vode

V slovenskem državnem zdravstvu, ki ga ni (več) mogoče enačiti z javnim zdravstvom, so po mnenju zobozdravnika, ki se je z zobozdravniško spletno skupnostjo Medikont postavil po robu sicer ustaljenim postopkom naročanja v sistemu, »poznavalci te kompleksne ureditve danes zmožni opozarjati zgolj na posamične nedelujoče in sprevržene delčke te neuspešne zdravstvene zgodbe. Ta zdravstvena nit pa je tako zavozlana, da imamo danes pravi unikatni slovenski zdravstveni gordijski vozel – sistem.«

In v tem sistemu Zevnik vidi glavnega krivca, ki naj bi tudi tokrat preprečil, da bi milijoni za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob v resnici šli izključno v ta namen.

»Žal je ta denar že vnaprej izgubljen. Posrkal ga bo sistem, kot puščava kapljico vode. Tako kot se je to zgodilo s poplačilom 136 milijonov evrov dobaviteljem zdravstvenih domov in bolnišnic v času prejšnje leve vlade pod vodstvom stranke SMC, se bo zgodilo tudi s 35 milijoni evrov. Poleg tega bodo ustanovili še kakšen oddelek, agencijo, morda izdelali še kakšno analizo, v sklopu katere bodo spremljali čakalne dobe in porabo sredstev, kaznovali bodo bolnike, če se bodo pozabili odjaviti za poseg, ki so ga potrebovali pred tremi leti, kaznovali bodo zdravnike, zaradi predpisovanja napotnic, zasužnjili bodo zgarane specializante in mlade specialiste, spremljali čas sedenja pacienta v čakalnici ...«.

Krištof Zevnik o 35 milijonih evrov za skrajšanje čakalnih dob:

Žal je ta denar že vnaprej izgubljen.

Posrkal ga bo sistem, kot puščava kapljico vode. Tako kot se je to zgodilo s poplačilom 136 milijonov evrov dobaviteljem zdravstvenih domov in bolnišnic v času prejšnje leve vlade pod vodstvom stranke SMC, se bo zgodilo tudi s 35 milijoni evrov.

Poleg tega bodo ustanovili še kakšen oddelek, agencijo, morda izdelali še kakšno analizo, v sklopu katere bodo spremljali čakalne dobe in porabo sredstev, kaznovali bodo bolnike, če se bodo pozabili odjaviti za poseg, ki so ga potrebovali pred tremi leti, kaznovali bodo zdravnike, zaradi predpisovanja napotnic, zasužnjili bodo zgarane specializante in mlade specialiste, spremljali čas sedenja pacienta v čakalnici ...

Malverzacije z medicinskim materialom

Krištof Zevnik je, da bi čim bolj plastično ponazoril anomalije v sistemu, pripravil tabelo, ki nedvoumno prikaže razliko med delovanjem in končnim učinkom pri dobavi materiala v državnem zdravstvu na eni in v javnem zdravstvu na drugi strani. 

Korak Državno zdravstvo Javno zdravstvo
1 Zdravnik sporoči osebju, da je zmanjkalo šivalnih niti s specifikacijo: PGA kožno reverzno rezilno, 19 mm, ⅜ nit. Zdravnik sporoči osebju, da je zmanjkalo šivalnih niti s specifikacijo: PGA kožno reverzno rezilno, 19 mm, ⅜ nit.
2 Osebje prenese sporočilo v naročniško službo.  
3 Iz naročniške službe sporočijo, da točno te niti ne morejo naročiti, ker je ni na seznamu sklopov materialov in sklenjene pogodbe z dobaviteljem po zakonu o javnih naročilih, ki jo je direktor podpisal pred enim letom. O tem obvestijo zdravnika. Zdravnik mora izbrati drugo nit.  
4 Zdravnik prosi za seznam materialov, ki jih je mogoče naročiti.  
5 Pravna služba in naročniška služba najdeta seznam sklopov materialov izbranega dobavitelja.  
6 Seznam je dostavljen zdravniku. Na seznamu je nešteto materialov, po sklopih, od plenic do žarnic. Zdravnik niti, ki jo potrebuje, sploh ne najde.   
7 Zdravnik v 167. vrstici seznama materialov vendarle najde nit: vicryl kožna igla. Pogleda na google in ugotovi, da gre zgolj za ime, ne za specifikacijo niti.  
8 Zato zdravnik naročniški službi sporoči ime niti in zraven pripiše specifikacijo.  
9 Naročniška služba odda naročilo. Osebje ali kar zdravnik sam trem dobaviteljskim spletnim trgovinam (dvema v Sloveniji, eni v Nemčiji) pošlje e-pošto s specifikacijo in s prošnjo za predračun.
10 Dobavitelj sporoči, da te igle trenutno nimajo na zalogi. Trajalo bo 14 dni, da izvedejo naročilo. Osebje v roku ene ure prejme ponudbo po e-pošti. Izbere ustrezno in najugodnejšo ponudbo.
11 Nit je prispela v ustanovo. Osebje naredi popis dobavljenih materialov. Pri vnosu količine dobavljenih niti se osebje zmoti pri prepisu številke z dobavnice. Namesto ene niti zabeleži dobavo desetih niti, zato lahko zdravnik naslednjič pri naročanju pričakuje dodatne težave. Nit je prispela v ambulanto.
12 Račun je izstavljen v papirni obliki, zato računovodska služba  knjižbo opravi ročno. Račun je izstavljen v e-obliki, prispe na e-poštni naslov zdravnika in zunanjega e-računovodskega servisa, kjer knjiženje in popis zalog potekata samodejno.
13 Nit je dostavljena na delovišče in zdravnik jo lahko začne uporabljati. Zdravnik začne z uporabo niti.
  Čas od naročila do dostave: 4 tedni. Čas od naročila do dostave: 3 dni.
  Čas, ki ga zdravnik porabi za naročanje: 60 minut (prigovarjanja in prepričevanja niso všteta). Čas, ki ga zdravnik porabi za naročanje: 5 minut.
14 Cena niti: 4,41 evra Cena niti: 1,87 evra
  Razlika v ceni: 136 odstotkov  

Kako je sploh mogoče, da pride do tolikšne razlike?

»Končni rezultat je osupljiv, vendar pričakovan in znan že vsaj 20 let. Dobavitelj prejme nagrado – ta pri konkretnem naročilu znaša 136 odstotkov več kot na prostem trgu!« trdi Zevnik. In dodaja: »Prejšnja vlada (SMC, SD, Desus) je javnim ustanovam nakazala 136 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za poplačilo ogromnih dobaviteljskih marž.«

Neverjeten, a dopuščan razkorak med prilagodljivim javnim zdravstvom in rigidnim državnim zdravstvom prinaša konkretne posledice v smislu – kakor smo sejali, tako bomo želi. A lahko bi bilo bistveno drugače.

»Če bi sešteli vsaj 20.000 ali več materialov in vse preplačane marže, bi zlahka prišli do vsote 250 in več milijonov evrov na leto. Ta izgubljeni zdravstveni denar je končni rezultat državnega zdravstva ... Dozdeva pa se nam lahko tudi, kam bo šlo letošnjih dodatnih 35 milijonov evrov. Z nekaj obrati tega denarja na papirju in s prerazporeditvijo dodatno plačanih storitev ZZZS se bo na koncu pokrivalo izgube, ki so posledica državnega zdravstva,« je prepričan Krištof Zevnik.

Bo res tako?

Kam bo šlo dodatnih 35 milijonov evrov?

Krištof Zevnik napoveduje takšen scenarij: »Z nekaj obrati tega denarja na papirju in s prerazporeditvijo dodatno plačanih storitev ZZZS se bo na koncu pokrivalo izgube, ki so posledica državnega zdravstva.«

Ponovitev kalkulacije za šivalno nit



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki čakalne dobe korupcija Krištof Zevnik pacienti reforma revolt varnost in kakovost zdravljenje zdravniki zdravstvo ZZZS

Bo šlo 35 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob na pravi naslov?

35 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.

Tudi zobozdravnik Krištof Zevnik se strinja s takšnimi ocenami, ki jih je tudi analitično obdelal, izhajajoč iz preteklih izkušenj, predvidevanja pa je ponazoril s konkretnim izračunom, ki pokaže razliko med javnim in med državnim zdravstvom.

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.