35 milijonov evrov za paciente, ki predolgo čakajo – poslanci za, z izjemo SDS in Levice, ki je glasovanje »zamudila«

35 milijonov evrov za paciente, ki predolgo čakajo – poslanci za, z izjemo SDS in Levice, ki je glasovanje »zamudila«

Poslanci so bili pri današnjem odločanju o spremembi odloka, po katerem bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko še v tem letu 35 milijonov evrov namenil izrecno za skrajšanje najbolj nedopustno dolgih čakalnih dob, izjemno ekspeditivni. Argumentacije predstavnikov poslanskih skupin so bile strnjene, domišljene, premišljene. Če bi presojali po uvodnih napovedih, je bila proti sprejetju rešitve, s katero se denar vrača tistim, ki so ga prispevali, torej zavarovancem, edino poslanska skupina SDS. Vendar je na izredni seji, na kateri so se poslanci uvodoma posvetili odločanju o 35 milijonih evrov, namenjenih izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, prišlo do zanimivega preobrata. Zanj je poskrbela Levica.

35 milijonov evrov za paciente, ki predolgo čakajo – poslanci za, z izjemo SDS in Levice, ki je glasovanje »zamudila«
Poslanec Miha Kordiš je na današnji izredni seji zagotovil podporo poslancev Levice spremembi odloka, saj bo ta najdlje čakajočim omogočila hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, ki jih nujno potrebujejo – toda pri glasovanju ni bil prisoten noben njihov poslanec. Menda so v istem času imeli sejo poslanske skupine. Poslanski sedeži Levice so tako med glasovanjem samevali. Foto: Diana Zajec

Glasovanje o ukrepu, s katerim bo ZZZS po vseh postopkih, ki še sledijo – in teh ni malo, pa tudi povsem predvidljivi niso –, lahko namenil 35 milijonov evrov za paciente, ki predolgo čakajo, je na današnji izredni seji državnega zbora poskrbelo za presenečenje. Za spremembo odloka, ki bo omogočil nadaljnje postopke, je namreč glasovalo 44 poslancev, 23 jih je bilo proti. Zanimivo vlogo je odigrala Levica, v imenu katere je poslanec Miha Kordiš sicer napovedal glasovanje za predlagano spremembo odloka, nakar poslanci pri glasovanju sploh niso bili prisotni, bojda zaradi »napake«, češ da so prav v tistem trenutku imeli sejo poslanske skupine.

Toda državni zbor je kljub njihovi odsotnosti spremembo odloka sprejel približno uro po začetku izredne seje; zdaj se morajo pospešeno zvrstiti številni postopki, ki bodo omogočili namensko porabo sredstev še v tem letu. Ta korak ni preprost, saj je znano, da so kadrovske vrste v zdravstvu dokaj zdesetkane, zmogljivosti niso optimalne. Vendar imajo izvajalci – tisti, ki bodo zainteresirani za izvajanje dodatnega programa, ki bo obolele odrešilo mučnega čakanja –, zdaj na voljo praktično dva meseca, da se pripravijo na povečanje obsega storitev.

Državni zbor je spremembo odloka sprejel približno uro po začetku izredne seje; zdaj se morajo pospešeno zvrstiti številni postopki, ki bodo omogočili namensko porabo sredstev še v tem letu.

Kako zagotoviti namensko porabo milijonov?

Z Anko Bolko, direktorico področja za analitiko in razvoj pri ZZZS, smo se po končanem glasovanju v državnem zboru pogovorili o tem, kako se bodo odvijali postopki, povezani s sprejetjem aneksa številka dve k splošnemu dogovoru za to leto, z rebalansom finančnega načrta ZZZS pa tudi ali predvsem z natančnim načrtom, po kakšnem ključu in za katere storitve nameniti dodatne milijone. 

»Izvajalci bodo sredstva morali porabiti namensko – ZZZS bo to dosledno preverjal, tudi z nadzori in s preverjanjem obračunanih storitev pri posameznih izvajalcih,« zagotavlja Anka Bolka. 

Za zdaj podrobnejšega načrta za razdelitev teh sredstev še ni, vendar je v pripravi – ne bo pa edini. Svojo vizijo za porabo tega denarja, ki ga ni malo, bodo v obliki predlogov, o katerih se bodo potem pogajali, pripravili vsi partnerji, ki sodelujejo v vsakoletnem dogovarjanju o splošnem dogovoru za tekoče leto in ki bodo sodelovali tudi v dogovarjanjih o aneksu številka dve k splošnemu dogovoru za to leto.

Predlogi morajo biti nared do konca avgusta, nato se začnejo pogajanja.

Kot je znano, se partnerjem nikoli ne uspe dogovoriti o vseh rešitvah, zato o nerešenih vprašanjih odloča arbitraža – če tudi to ni uspešno, pa ima zadnjo besedo vlada. Ker je bilo doslej vedno tako, da je o končni rešitvi odločila vlada, se zdi zelo verjetno, da tudi pri dodatnem denarju za odpravo čakalnih dob ne bo nič drugače.


Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj, ZZZS – o nadaljnjih postopkih in ukrepih


Zakaj so poslanci SDS glasovali proti

Poslanci SDS so danes glasovali proti predlaganemu urgentnemu ukrepu, ki naj bi pometel z najdaljšimi repi čakalnih vrst, vendar se strinjajo s tem, da so čakalne dobe resen problem slovenskega zdravstva. Ta problem je po njihovi oceni obvladljiv, vendar ne s takšnimi ukrepi. Po mnenju poslanke Jelke Godec bo namreč tudi tokratnih 35 milijonov evrov, namenjenih za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, »denar spet vržen skozi okno, ne za skrajševanje čakalnih dob, ne za paciente«. 

V SDS svojo odločitev za nasprotovanje danes sprejetemu ukrepu – trenutno so med področji, kjer je nujno takojšnje, celovito ukrepanje, ortopedija, zobozdravstvo, kardiologija z angiologijo in okulistika – utemeljujejo tudi z nevzdržnim stanjem na področju evidentiranja čakalnih dob, ker zaradi prehoda na elektronsko beleženje verodostojnih podatkov preprosto ni.

cakalne dobe

Seveda je eno od ključnih vprašanj, kako si bodo partnerji, ko se bodo dogovarjali o končni različici aneksa, ki bo oblikovala ključ za razdelitev denarja med izvajalce, lahko pomagali s podatki o dejanskih čakalnih dobah, če teh ni. 

Eno od ključnih vprašanj je, kako si bodo partnerji, ko se bodo dogovarjali o končni različici aneksa, ki bo oblikovala ključ za razdelitev denarja med izvajalce, lahko pomagali s podatki o dejanskih čakalnih dobah, če teh ni. 

Anka Bolka: ZZZS ima na voljo dovolj podatkov o čakalnih dobah, da bodo odločitve pravilne

Anka Bolka pravi, da je večina podatkov sicer verodostojnih, a ne dovolj, zato ZZZS poziva ministrstvo za zdravje oziroma Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je nosilec tega projekta, k čimprejšnjemu dokončanju projekta – »k zagotovitvi sprotnih, ažurnih podatkov, ki jih NIJZ mora dobiti od izvajalcev«.

So zdajšnji podatki torej sploh ustrezna osnova za razdelitev 35 milijonov evrov med izvajalce, za konkretno izboljšanje dostopnosti zavarovancev in bolnikov do zdravstvenih storitev, ki jih nujno potrebujejo? 

»Osnova, ki sicer ni zadostna, predstavlja ustrezne temelje za razdelitev denarja,« meni Anka Bolka, kajti ZZZS ima po njeni oceni na voljo dovolj svojih podatkov o čakajočih in o najbolj akutnih področjih, kjer so čakalne dobe bistveno predolge. »Območne enote ZZZS imajo pogodbe z izvajalci in v tem sklopu stalno spremljamo realizacijo storitev, čakalne dobe, izvajamo nadzore, smo neposredno v stiku z izvajalci – to so še dodatni viri podatkov za bolj konkretne, bolj pravilne odločitve.«


Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj, ZZZS – o težavah z aktualnimi podatki glede čakalnih dob


Kakšni pa so bili odgovori SDS in Levice pred dobrim mesecem?

Po današnjem dogajanju je zanimivo pogledati odgovore, ki smo jih prejeli, ko smo sredi julija poslanskim skupinam poslali naslednje vprašanje: »Boste pripomogli k skrajšanju nedopustno dolgih čakalnih dob in k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev s spremembo odloka državnega zbora, ki bo omogočil namensko porabo prostih sredstev ZZZS v višini 35 milijonov evrov?« 

Odgovora Levice, ki danes zaradi »lapsusa« ni glasovala, takrat nismo prejeli.

13. julij

Naše vprašanje:

Boste pripomogli k skrajšanju nedopustno dolgih čakalnih dob in k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev s spremembo odloka državnega zbora, ki bo omogočil namensko porabo prostih sredstev ZZZS v višini 35 milijonov evrov? 

Odgovor Levice:

 

 

 

 

                                                            

Iz stranke SDS, ki je zdaj glasovala proti predlaganemu ukrepu, pa smo takrat prejeli nedvoumen odgovor:  »Da.«. Sledila je podrobnejša obrazložitev, ki se precej razhaja z današnjim glasovanjem.

13. julij

Naše vprašanje:

Boste pripomogli k skrajšanju nedopustno dolgih čakalnih dob in k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev s spremembo odloka državnega zbora, ki bo omogočil namensko porabo prostih sredstev ZZZS v višini 35 milijonov evrov? 

Odgovor SDS:

Da. V SDS smo pripravili akcijski načrt za čimprejšnjo odpravo čakalnih dob za specialistične preglede in operativne posege. Po naši oceni za njihovo odpravo potrebujemo približno 98 milijonov evrov. Sredstva, ki so kot presežek v blagajni ZZZS, bi porabili v ta namen, preostali manko sredstev pa bomo zagotovili iz proračuna. 

Za izvedbo programa je treba takoj spremeniti zakon o zdravstveni dejavnosti in dopustiti, da zdravniki ne bodo več omejeni pri delu, tudi pri drugih izvajalcih. Programe bomo javno razpisali, na razpis povabili vse izvajalce (javne zavode, koncesionarje, licencirane zasebnike) in vsi se bodo lahko za program potegovali pod enakimi pogoji. 

Določili bomo, do kdaj morajo biti storitve opravljene. Če kateri od izvajalcev ne bo dosegal tekočega plana, bomo neizvedeni program nemudoma ponovno ponudili v izvedbo tistim izvajalcem, ki bodo dogovorjeni dodatni program izvedli predčasno.

Ocenjujemo, da je program mogoče izvesti v treh do osmih mesecih – ob vključitvi vseh licenciranih izvajalcev za določene storitve in posege ter ob dobrem sodelovanju.

Glasovanje o ukrepih za skrajšanje čakalnih dob, sedeži poslancev Levice so prazni.
Tik po glasovanju o spremembi odloka, sedeži poslancev Levice so prazni.

Dogajanje lahko komentirate na facebook.com/zdravstveniportal.si/.

 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki čakalne dobe državni zbor kakovost in varnost ministrstvo za zdravje pacienti politika poslanci sistem ukrepi vlada zdravje zdravljenje zdravniki zdravstvo

35 milijonov evrov bo – kako naprej?

Ukrep, ki bo omogočil korenito skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, s kar 35 milijonov evrov vredno finančno injekcijo, je sprejet .

Kako naprej?

Scenarij je znan, vendar je vmesnih postopkov toliko, da ni verjetno, da bi izvajalci lahko prej kot konec oktobra začeli z uresničevanjem dodatnega programa, s katerim naj bi temeljito pokrajšali čakalne dobe.

Bodo v dveh mesecih lahko opravili delo, vredno 35 milijonov evrov, bodo zmogli pomagati tako velikemu številu pacientov?

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.