»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić

»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić

Kako se odvija delo v zobozdravstvu, v okoliščinah, ki jih narekuje zdaj že pojemajoči drugi val epidemije? Stomatologinja prim. dr. Diana Terlević Dabić pravi, da delo v njihovi ordinaciji v zdravstvenem domu v Škofji Loki poteka nemoteno. »Držimo se protokola. Vsakega pacienta pred obiskom pokličemo, naredimo anamnezo, posredujemo navodila glede prihoda v ordinacijo. Pacienti nas potrebujejo – in v naši ambulanti kratkih stikov pri zobozdravstveni obravnavi ni. Naročamo manj pacientov, čakanja v čakalnici ni, za vsakega pacienta si vzamemo več časa kot pred epidemijo. Pravzaprav bi lahko rekla, da nam je COVID na svojevrsten način pomagal pri izboljšanju organizacije.«

»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić
prim. dr. Diana Terlević Dabić (Foto: Diana Zajec)

V prvem valu epidemije novega koronavirusa so bile zobozdravstvene ordinacije dva meseca zaprte. Takrat so delovale le urgentne COVID ambulante – in inventura tedaj opravljenega dela ne bo zabeležena v superlativih, kajti, kot poudarja doktorica dentalne medicine Diana Terlević Dabić: »Pacienti takrat zlepa niso mogli priti do zobozdravstvene ambulante; organiziranost dela je v pretežni meri zaznamovalo 'zdravljenje' po telefonu in, skupaj s svetovanjem, množično predpisovanje antibiotikov in analgetikov. Zato tudi za paciente, ki so v tem času potrebovali zobozdravstveno oskrbo, lahko rečemo, da so prav tako 'žrtve' COVID, kajti v tistem obdobju je bilo izgubljenih kar nekaj zob.«

Sicer pa je po oceni sogovornice protokol za varno delo v zobozdravstvenih ambulantah, skupaj z uporabo zaščitne opreme, ki so je zobozdravniki zaradi večje izpostavljenosti okužbam že tako ali tako vajeni iz preteklosti, učinkovit – »zato odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo z novim koronavirusom ni smiselno. Pri nas pacienti povsem nemoteno prihajajo na obravnavo, če le nimajo povišane telesne temperature ali drugih znakov, zaradi katerih je bolje, da ostanejo doma. Kadar sumijo, da so bili morda izpostavljeni okužbi, pa se prenaročijo in tako poskrbijo, da okužbi ne izpostavljajo nas in drugih pacientov.« 

Seveda pa v času pandemije, ki nam je dodobra spremenila življenje, izzivov ni nič manj kot prej – spremenilo pa se je odzivanje nanje. Na vseh ravneh in na vseh področjih. Zato zdaj v zobozdravstvu, kjer vedno znova poudarjajo, kako pomembna je skrb za ustno higieno v vseh starostnih obdobjih, posebno pozornost namenjajo starejšim, ki so med najbolj ranljivimi, kajti bolezen COVID se pri njih lahko odvija v najtežji obliki.

Izzivi v skrbi za ustno zdravje starejših

»Ustno zdravje zlasti v tej starostni skupini predstavlja pomemben sestavni del splošnega zdravja in počutja, zato je pomembna zagotovitev dostopa do zobozdravstvenih storitev, ozaveščenost in sodelovanje vseh udeleženih – pacientov, zobozdravstvenih delavcev, svojcev in negovalnega osebja. Dobro ustno zdravje starejšim zagotavlja kakovostno življenje, od žvečenja, požiranja, govora, prehrane pa do pozitivne samopodobe, dobre komunikacije in druženja, vključno z odsotnostjo akutnih in kroničnih bolečin, zato se je vredno potruditi,« pojasnjuje sogovornica, ki je tudi članica stomatološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Po drugi strani pa je res, da se z leti pojavi vedno več dejavnikov, zaradi katerih zavedanje o tem, da mora biti skrb za ustno zdravje usmerjena in celovita, predvsem pa redna in dosledna, nemalokrat pade v pozabo. 

Obloge in vnetja, problem suhih ust ...

Diana Terlević Dabić

»Z napredkom medicine se je življenjska doba podaljšala – tako je danes v zobozdravstvenih ambulantah vse več starostnikov, ki potrebujejo našo posebno skrb, kajti zaradi slabše motorične spretnosti in motenj vida se z leti poslabšuje tudi ustna higiena. Zaradi slabše ustne higiene pa v ustih nastanejo mehke in trde obloge, vnetja dlesni, ki povzročajo tudi druge bolezni. Pri velikem številu bakterij v ustih obstaja nevarnost, da bakterije iz zobnih oblog in vnetih dlesni preko aerosolnih kapljic preidejo v pljuča in povzročajo pljučnice,« poudarja zobozdravnica.

Diana Terlević Dabić

V ustni votlini je zelo pomembna vloga sline – zaradi prebave, žvečenja in govora, kajti če je sline premalo, se pojavijo tudi motnje govora, njeno pomanjkanje povzroča povečanje števila bakterij in slab zadah. Pri starostnikih do težav s suhimi usti pogosto pride bodisi zaradi atrofije žlez slinavk ali zaradi pridruženih bolezni, uporabe nekaterih zdravil, nenazadnje lahko tudi zaradi kajenja ali pitja alkohola. 

Zato je, kot dodaja Diana Terlević Dabić, »treba skrbeti, da je naša ustna votlina dovolj vlažna. Pacienti si pri tem lahko pomagajo na različne načine. Najpomembneje je, da pogosto pijemo vodo – četudi po malem, po požirkih, nikakor pa ne sladkanih pijač. Pri spodbujanju proizvajanja sline si lahko pomagamo tudi z bonboni ali žvečilnimi gumiji, ki ne vsebujejo sladkorja. Uporabljamo lahko tudi različna pršila, gele ali ustne vodice brez alkohola.«

Tudi ko človek izgubi svoje zobe, mora redno k zobozdravniku ...

Pomemben izziv v tej starostni skupini so tudi redni pregledi pri zobozdravniku. Zakaj?

Diana Terlević Dabić

»Starostniki nemalokrat ocenijo, da obisk pri zobozdravniku ni smiseln, saj ne le, da nimajo težav, ampak tudi svojih zob nimajo več. Toda četudi nimamo težav in če nimamo več zob, je redno obiskovanje zobozdravnika še vedno nujno. Ta pregleda ustno votline, stanje zob, ugotovi, ali imamo mehke ali trde obloge, jih očisti. Če bo treba, bo popravil ali zamenjal tiste protetične nadomestke, ki niso več ustrezni,« poudarja Diana Terlević Dabić.

Rak ustne votline in preventivni pregledi

Diana Terlević Dabić

Ob tem pa opozori, da se v starosti poveča tudi pojavnost raka ustne votline. »Zato je pomembno, da smo pozorni na bele ali rdeče lise v ustih – ter na razjede, ki se ne zacelijo v dveh tednih. Če opazimo take spremembe, moramo nujno k zobozdravniku, ki bo ocenil, ali je potrebna napotitev na nadaljnje preiskave.«

Po drugi strani pa se marsikdaj zgodi, da ljudje nad iskanjem zobozdravstvene pomoči obupajo, tudi zaradi tako dolgih čakalnih dob ...

Diana Terlević Dabić je pred leti zasnovala nacionalni projekt, s katerim naj bi v čim več primerih raka ustne votline diagnosticirali v čim zgodnejši fazi – znano je, da to bolezen najpogosteje odkrijejo zobozdravniki – in vanj vključila zobozdravnike po vsej Sloveniji, kot izvajalce preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje tumorjev, v prepričanju, da takšen usmerjen pregled pacientu lahko reši življenje. 

»Ponovila bom to, na kar sem opozarjala pri vseh preventivnih projektih, ki sem jih organizirala in v katerih sem tudi sama sodelovala: ustno zdravje je neločljivo povezano s splošnim zdravjem – in kot tako je tudi temeljna človekova pravica. Očitno pa moramo o tem ozavestiti tudi politične odločevalce, ki imajo v rokah odločitve o financiranju zobozdravstva. To pa je pri nas absolutno podcenjeno.«


Ponovila bom to, na kar sem opozarjala pri vseh preventivnih projektih, ki sem jih organizirala in v katerih sem tudi sama sodelovala: ustno zdravje je neločljivo povezano s splošnim zdravjem – in kot tako je tudi temeljna človekova pravica. Očitno pa moramo o tem ozavestiti tudi politične odločevalce, ki imajo v rokah odločitve o financiranju zobozdravstva. To pa je pri nas absolutno podcenjeno.

Simbolična fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Zdravje

zobozdravstvo in starejsi

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona