V prihodnjih mesecih povsod po svetu lahko pričakujejo nadaljnji »ples z novim koronavirusom« – vsi skupaj pa bomo dajali takt dogajanju, ki nas bo, kot kažejo epidemiološke projekcije, še dolgo spremljalo. Zato so v tem smislu vsa zavajanja, ki jih v zadnjih mesecih v javnosti, zlasti na družbenih omrežjih, dobesedno mrgoli, resnično škodljiva in povsem odveč. Zakaj? 

Znano je, da prebolevanje okužbe s SARS-CoV-2 med drugim vpliva na zmanjšanje vitalnosti in zmogljivosti pljuč, tako pri mladih kot pri starih, ne glede na težo obolenja. Kot je danes javno opozoril mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar, »otroci zbolevajo redkeje kot odrasli. A ko zbolijo, njihove celice tvorijo mnogokrat večje število virusov. Večje ko je število virusov, večja je možnost raznosa okužbe – zato ukrepi, ki so namenjeni šolam.«

Ker je po njegovem prepričanju podcenjevanje novega koronavirusa »maksimalno egoistično vedenje, vredno obsojanja«, je dr. Pretnar danes ponovno opozoril, da »novi koronavirus okuži možgane – kakšne bodo dolgotrajne posledice, še ne vemo. Prav tako ne vemo, koliko mikro in makro kapi je virus povzročil s tvorbo krvnih strdkov pri ozdravelih.«

Prim. dr. Polonca Truden Dobrin, specialistka epidemiologije in javnega zdravja, ki v sklopu NIJZ dela kot strokovnjakinja za zdravje otrok in mladine, ocenjuje, da je v situaciji, ko se odvijajo žgoče razprave o tem, kaj je danes normalno in kaj ne oziroma kaj je nova normalnost, velik uspeh, da so šole na začetku šolskega leta lahko ponovno odprle vrata – kljub aktualni situaciji, ki je bistveno drugačna od spomladanske, po začasni ustavitvi življenja in dogajanja v družbi ter zaprtju meja.

Zakaj epidemiologi prosijo za razumevanje in upoštevanje zaščitnih ukrepov? »Tudi posamezni učenci, učitelji in drugi zaposleni v šolah imajo zdravstvene težave, zaradi katerih jih okužba s koronavirusom SARS-CoV-2 bistveno bolj ogroža, zato je treba poskrbeti za njihovo varnost. Mnogi šolarji in dijaki živijo v večgeneracijskih družinah in zaradi tega je treba poskrbeti, da se možnost prenosa okužbe čim bolj zmanjša, da tudi osebe z večjim tveganjem za težji potek bolezni COVID ostanejo zaščitene,« poudarja dr. Truden Dobrin.

Ob tem pa se je predstavnica NIJZ odzvala tudi na številne ogorčene odzive staršev, ki so jih prepričala deljenja lažnih novic in mitov (predvsem) na družbenih omrežjih, kar se, resnici na ljubo, dogaja po vsem svetu.

»Starše res prosimo, naj tudi sami spoštujejo priporočila. Če bi bile zaščitne maske res tako nevarne, kot bi lahko sklepali na podlagi izmišljenih informacij, ki krožijo po spletu, nihče od zdravnikov in medicinskih sester, ki pri svojem delu maske uporabljajo že leta in leta, ne bi bil več med živimi,« poudarja Polonca Truden Dobrin.

Tudi doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC poziva k zaupanju v znanstvena dognanja, ki temeljijo na vrhunskem znanju ter na dolgotrajnih proučevanjih in raziskovanjih. 

»Seveda pa lahko nekdo, ki se ima za zelo vplivnega na spletu, to znanje v trenutku omaje ali zruši,« dr. Logarjeva komentira aktualno resničnost, v kateri so pavšalno-kritične trditve brez vsakršne resne osnove in pravih argumentov na splošno bistveno bolj všečne od strokovnih dognanj in pojasnjevanj.

Sicer pa je dr. Mateja Logar danes spregovorila o izsledkih aktualnih raziskav, ki so pokazale, da večji otroci in najstniki okužbo s koronavirusom širijo pogosteje, kot so nakazovala dosedanja sklepanja, zato je pozvala k doslednemu upoštevanju priporočil v šolah, kjer bodo v prihodnje stiki med otroci pogosti. Na splošno sicer velja, da po okužbi z novim koronavirusom otroci bolezen prebolevajo v blažji obliki, vendar je zdaj že jasno, da se tudi pri otrocih lahko pojavijo kasnejši zapleti, v podobi kawasakijevi bolezni podobnega sindroma. »Če pride do ponovitve bolezni, je verjetnost zapletov, ki pustijo posledice na srcu in na žilju, večja.« 

Dr. Mateja Logar poudarja, da so otroci zelo prilagodljivi, na splošno pa velja, da je inteligenca tudi sposobnost prilagajanja na nove razmere, kar je v danih okoliščinah bistvenega pomena, saj v aktualnih razmerah »ne gre le za to, da sem tu jaz, s svojimi pravicami – tu je skupnost in (po)skrbeti je treba za vse. Zato je tudi zdaj, ko so šole ponovno odprle vrata, treba vztrajati pri zaščitnih ukrepih, da ne bi prihajalo do prenosov okužb na stare starše, ki posledice novega koronavirusa prebolevajo bistveno drugače kot njihovi vnuki.«

Simbolični fotografiji: iStock; portreti: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.