Zakaj je trditev, da novi koronavirus ni nevaren, kot vztrajanje v prepričanju, da je Zemlja ploščata?

Zakaj je trditev, da novi koronavirus ni nevaren, kot vztrajanje v prepričanju, da je Zemlja ploščata?

Kuga našega časa, pandemija novega koronavirusa, pomeni resno grožnjo človeštvu, opozarja vrh slovenske medicinske stroke. Zakaj? Problema ne predstavljajo le resni zapleti, do katerih lahko pride med prebolevanjem te bolezni, ampak tudi pečat, ki ga to obolenje pusti na organizmu po ozdravitvi in se pokaže z zamikom, pa naj bo to okvara srčne mišice ali pljuč – ali, denimo, nastanek krvnih strdkov. Pri posameznikih, ki so preboleli COVID-19, se, denimo, pojavnost možganske kapi, nastale zaradi strdkov, poveča kar za trikrat. Po drugi strani pa se v javnosti in na družbenih omrežjih kot bistveno drugačni »virus« širijo razprave o teorijah zarote, ki omalovažujejo resnost te bolezni, zato so zdravniki opozorili na ključne zmote, zavajanja in tudi laži, s katerimi naj bi posamezniki ali interesne skupine poskušali ovreči smiselnost zaščitnih ukrepov.

Zakaj je trditev, da novi koronavirus ni nevaren, kot vztrajanje v prepričanju, da je Zemlja ploščata?
Udeleženci novinarske konference Slovenske medicinske akademije o tem, zakaj so ukrepi za preprečevanje COVID-19 smiselni; z leve proti desni: Miroslav Petrovec, Pavel Poredoš, Bojana Beović, Božidar Voljč, Franc Strle in Radko Komadina. Kreativna izvedba naslovne fotografije: Zdravstveniportal.si; ilustracija virusa: iStock; portreti udeležencev dogodka: STA

»Kako se odzvati na trditve dvomljivcev, ki v pandemiji novega koronavirusa ne vidijo nič drugega kot teorijo zarote? Odgovarjamo jim z znanstveno preverjenimi, dokazljivimi podatki. Sam pa bi takega človeka, ki z zavračanjem zaščitnih ukrepov ne dokazuje nič drugega kot lastno neodgovornost do drugih ljudi, takrat, ko bo k nam prišel naslednji val epidemije, povabil s seboj v dom za starejše na odvzem brisov,« je neposreden izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in prodekan ljubljanske medicinske fakultete za strokovno dejavnost.

Miroslav Petrovec

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo:

»Sam bi takega človeka, ki z zavračanjem zaščitnih ukrepov ne dokazuje nič drugega kot lastno neodgovornost do drugih ljudi, takrat, ko bo k nam prišel naslednji val epidemije, povabil s seboj v dom za starejše na odvzem brisov.«

Tudi prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije, opozarja, da zapisi in odzivi, s katerimi avtorji želijo vzbuditi dvom v resnost bolezni, ki jo povzroča okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, lahko povzročijo resno škodo, saj oporekajo ukrepom, ki so ne le smiselni, ampak tudi nujni, njihovo opuščanje na račun zavajajočih trditev pa, tako Poredoš, »lahko pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti. Zapise, češ da COVID sploh ni resna bolezen, ampak nekaj podobnega kot sezonska gripa, ovržejo vsi strokovni podatki, ki so dostopni na svetovni ravni in pred katerimi si ne moremo zatiskati oči: gre za zelo kužno bolezen z resnimi poznimi posledicami.«

Po prepričanju prof. Poredoša je pri ukrepih sklicevanje na vlado, tako ali drugače, nesmiselno, kajti »gre za skrbno domišljene ukrepe, ki jih predlaga stroka, ne vlada«, pri čemer očitki v smislu »neofašizma, protiustavnih ukrepov ali jemanja svobode ne stojijo na trdnih temeljih – kajti svoboda vsakega posameznika je omejena s svobodo drugih«.

Pavel Poredoš

Prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije:

»Zapise, češ da COVID sploh ni resna bolezen, ampak nekaj podobnega kot sezonska gripa, ovržejo vsi strokovni podatki, ki so dostopni na svetovni ravni in pred katerimi si ne moremo zatiskati oči: gre za zelo kužno bolezen z resnimi poznimi posledicami.«

Prof. dr. Bojana Beović, specialistka infektologije, ki v sklopu resornega ministrstva vodi strokovno skupino za COVID-19, ob tem pojasni, da vlada praviloma vedno sprejme milejše ukrepe, kot jim jih predlaga stroka, »nikoli pa se ni zgodilo, da bi vlada želela uvesti ukrepe, strožje od strokovno utemeljenih in predlaganih.«

In zakaj smo primorani živeti v okoliščinah, v katerih je uporaba zaščitne maske v zaprtih prostorih postala ne le uzus, ampak tudi pokazatelj osebne kulture in odgovornosti? Ker proti novemu koronavirusu še vedno ni na voljo ne učinkovitega zdravila ne cepiva, smo se znašli v fazi predznanstvenega obdobja, v kateri si, kot poudarja Bojana Beović, lahko pomagamo le tako, kot so to počeli v 15. oziroma v 16. stoletju: z nefarmakološkimi ukrepi, s katerimi fizično preprečujemo prenos okužbe. In v tem smislu je zelo pomembna tudi uporaba zaščitnih mask, kjer pa znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti ni mogoče pričakovati ali jih zahtevati, »saj z etičnega vidika preprosto ne bi bilo dopustno, da bi sodelujoče v raziskavi izpostavili virusu«. 

Ob tem se zdravnica odziva tudi na dileme glede (ne)smiselnosti nošenja zaščitne maske. »Pri odločitvah, kako čim učinkoviteje preprečiti prenos okužb z novim koronavirusom, smo se znašli v situaciji, primerljivi s položajem zdravnika, ki ve, da je z bolnikom nekaj narobe, vendar ne ve točno, kaj – mora pa ukrepati, da bi zaščitil pacientovo zdravje. Gre za preproste ukrepe, med katerimi nobeden ni 100-odstoten, toda njihovi učinki se seštevajo,« poudarja Bojana Beović.

In ker se virus še vedno širi, se moramo tudi po njeni oceni kot družba odločiti, ali si v prihodnje želimo (ponovno) zapiranje oziroma ustavitev življenja, česar si v bistvu ne moremo privoščiti – ali pa se na osebni ravni do nadaljnjega sprijazniti z udejanjanjem zaščitnih ukrepov, pri čemer Beovićeva izpostavlja dva različna primera: medtem ko je v ZDA nošenje maske znak demokracije, pa pri nas tisti posamezniki, ki so se poimenovali kot »borci za demokracijo«, nošenje mask zavračajo.

Bojana Beovič

Prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za COVID-19 pri ministrstvu za zdravje:

»Pri odločitvah, kako čim učinkoviteje preprečiti prenos okužb z novim koronavirusom, smo se znašli v situaciji, primerljivi s položajem zdravnika, ki ve, da je z bolnikom nekaj narobe, vendar ne ve točno, kaj – mora pa ukrepati, da bi zaščitil pacientovo zdravje. Gre za preproste ukrepe, med katerimi nobeden ni 100-odstoten, toda njihovi učinki se seštevajo.«

V razčlembi aktualnih razmer je bil realen in slikovit tudi doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko: »V spektru nalezljivih bolezni, ki imajo različno 'napadalnost', imamo tudi take z izjemnim, strahovitim potencialom – zlasti, če se z njimi nismo srečali nikoli prej. In tak primer je COVID-19. V nekaj tednih je zamajal svet, družbe, države, sesuli so se sistemi – poglejte samo, kaj v Sloveniji vsak dan sporočajo kulturniki, prisluhnite razpravam o tem, kako bo z delom začelo šolstvo ... Vse to je naredil novi koronavirus, zato je govorjenje o tem, da ga ni, zame primerljivo s trditvami, da je zemlja še vedno ploščata.«

Božidar Voljč

Doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko:

»V spektru nalezljivih bolezni, ki imajo različno 'napadalnost', imamo tudi take z izjemnim, strahovitim potencialom – zlasti, če se z njimi nismo srečali nikoli prej. In tak primer je COVID-19. V nekaj tednih je zamajal svet, družbe, države, sesuli so se sistemi ...«

Akad. prof. dr. Franc Strle, redni predavatelj infektologije na medicinski fakulteti v Ljubljani, se sprašuje, kako je pravzaprav mogoče, da se med ljudmi pojavljata nezaupanje in omalovaževanje te bolezni, za katero »nekateri zbolijo v blagi obliki, nekateri v težki, nekateri pa tudi umrejo. Bojim se, da tega preprosto ne jemljemo dovolj resno. Ni potreben strah, tudi panika ne, nujna pa je resnost pri upoštevanju zaščitnih ukrepov, kajti dolgoročne posledice te bolezni so resne – in ne redke.« 

Franc Strle

Prof. dr. Franc Strle, redni predavatelj infektologije na ljubljanski medicinski fakulteti:

»Ni potreben strah, tudi panika ne, nujna pa je resnost pri upoštevanju zaščitnih ukrepov, kajti dolgoročne posledice te bolezni so resne in ne redke.«

Predsednik zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina je vnovič opozoril tudi na vse prepogosto kršena pravila glede varnega nošenja zaščitnih mask za enkratno uporabo, ki morajo, če naj res zagotavljajo želeno zaščito, med nošenjem prekrivati tudi nos, po nošenju pa pristati v košu za smeti in ne v žepu, iz katerega jo potegnemo naslednji dan, pred vstopom v trgovino. Na tak način pred okužbo ne zaščitimo ne sebe ne drugih, poudarja dr. Komadina.

Radko Komadina

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva:

»Zaščitne maske za enkratno uporabo morajo, če naj res zagotavljajo želeno zaščito, med nošenjem prekrivati tudi nos, po nošenju pa pristati v košu za smeti in ne v žepu, iz katerega jo potegnemo naslednji dan, pred vstopom v trgovino.«


jabolko navdiha

Danes jabolko navdiha za slovensko zdravništvo

O razsežnostih, ki jih v naš vsakdan, zdajšnji in prihodnji, prinaša koronavirus SARS-CoV-2, je beseda tekla tudi na četrtkovem pogovoru s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki so mu aktualije, izzive, težave in obete na tem področju predstavili trije specialisti infektologije (prof. dr. Bojana Beović, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc in akad. prof. dr. Franc Strle), specialistka virologije in mikrobiologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič – Županc ter specialist interventne pulmologije doc. dr. Aleš Rozman. 

Zdravnicam in zdravnikom, ki s svojim znanjem in predanostjo rešujejo življenja, bo Borut Pahor danes simbolično izročil jabolko navdiha, priznanje, ki ga je sicer konec letošnjega marca virtualno podelil »vsem junakom človečnosti in upanja, ki so v času epidemije novega virusa požrtvovalno in nesebično skrbeli, da je življenje teklo kolikor je bilo le mogoče normalno«. Repliko priznanja bo v imenu celotnega zdravništva prevzela doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

virus

Video

ikona za play v barvah zdravstvenega portala