»Kako se odzvati na trditve dvomljivcev, ki v pandemiji novega koronavirusa ne vidijo nič drugega kot teorijo zarote? Odgovarjamo jim z znanstveno preverjenimi, dokazljivimi podatki. Sam pa bi takega človeka, ki z zavračanjem zaščitnih ukrepov ne dokazuje nič drugega kot lastno neodgovornost do drugih ljudi, takrat, ko bo k nam prišel naslednji val epidemije, povabil s seboj v dom za starejše na odvzem brisov,« je neposreden izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in prodekan ljubljanske medicinske fakultete za strokovno dejavnost.

Tudi prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije, opozarja, da zapisi in odzivi, s katerimi avtorji želijo vzbuditi dvom v resnost bolezni, ki jo povzroča okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, lahko povzročijo resno škodo, saj oporekajo ukrepom, ki so ne le smiselni, ampak tudi nujni, njihovo opuščanje na račun zavajajočih trditev pa, tako Poredoš, »lahko pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti. Zapise, češ da COVID sploh ni resna bolezen, ampak nekaj podobnega kot sezonska gripa, ovržejo vsi strokovni podatki, ki so dostopni na svetovni ravni in pred katerimi si ne moremo zatiskati oči: gre za zelo kužno bolezen z resnimi poznimi posledicami.«

Po prepričanju prof. Poredoša je pri ukrepih sklicevanje na vlado, tako ali drugače, nesmiselno, kajti »gre za skrbno domišljene ukrepe, ki jih predlaga stroka, ne vlada«, pri čemer očitki v smislu »neofašizma, protiustavnih ukrepov ali jemanja svobode ne stojijo na trdnih temeljih – kajti svoboda vsakega posameznika je omejena s svobodo drugih«.

Prof. dr. Bojana Beović, specialistka infektologije, ki v sklopu resornega ministrstva vodi strokovno skupino za COVID-19, ob tem pojasni, da vlada praviloma vedno sprejme milejše ukrepe, kot jim jih predlaga stroka, »nikoli pa se ni zgodilo, da bi vlada želela uvesti ukrepe, strožje od strokovno utemeljenih in predlaganih.«

In zakaj smo primorani živeti v okoliščinah, v katerih je uporaba zaščitne maske v zaprtih prostorih postala ne le uzus, ampak tudi pokazatelj osebne kulture in odgovornosti? Ker proti novemu koronavirusu še vedno ni na voljo ne učinkovitega zdravila ne cepiva, smo se znašli v fazi predznanstvenega obdobja, v kateri si, kot poudarja Bojana Beović, lahko pomagamo le tako, kot so to počeli v 15. oziroma v 16. stoletju: z nefarmakološkimi ukrepi, s katerimi fizično preprečujemo prenos okužbe. In v tem smislu je zelo pomembna tudi uporaba zaščitnih mask, kjer pa znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti ni mogoče pričakovati ali jih zahtevati, »saj z etičnega vidika preprosto ne bi bilo dopustno, da bi sodelujoče v raziskavi izpostavili virusu«. 

Ob tem se zdravnica odziva tudi na dileme glede (ne)smiselnosti nošenja zaščitne maske. »Pri odločitvah, kako čim učinkoviteje preprečiti prenos okužb z novim koronavirusom, smo se znašli v situaciji, primerljivi s položajem zdravnika, ki ve, da je z bolnikom nekaj narobe, vendar ne ve točno, kaj – mora pa ukrepati, da bi zaščitil pacientovo zdravje. Gre za preproste ukrepe, med katerimi nobeden ni 100-odstoten, toda njihovi učinki se seštevajo,« poudarja Bojana Beović.

In ker se virus še vedno širi, se moramo tudi po njeni oceni kot družba odločiti, ali si v prihodnje želimo (ponovno) zapiranje oziroma ustavitev življenja, česar si v bistvu ne moremo privoščiti – ali pa se na osebni ravni do nadaljnjega sprijazniti z udejanjanjem zaščitnih ukrepov, pri čemer Beovićeva izpostavlja dva različna primera: medtem ko je v ZDA nošenje maske znak demokracije, pa pri nas tisti posamezniki, ki so se poimenovali kot »borci za demokracijo«, nošenje mask zavračajo.

V razčlembi aktualnih razmer je bil realen in slikovit tudi doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko: »V spektru nalezljivih bolezni, ki imajo različno 'napadalnost', imamo tudi take z izjemnim, strahovitim potencialom – zlasti, če se z njimi nismo srečali nikoli prej. In tak primer je COVID-19. V nekaj tednih je zamajal svet, družbe, države, sesuli so se sistemi – poglejte samo, kaj v Sloveniji vsak dan sporočajo kulturniki, prisluhnite razpravam o tem, kako bo z delom začelo šolstvo ... Vse to je naredil novi koronavirus, zato je govorjenje o tem, da ga ni, zame primerljivo s trditvami, da je zemlja še vedno ploščata.«

Akad. prof. dr. Franc Strle, redni predavatelj infektologije na medicinski fakulteti v Ljubljani, se sprašuje, kako je pravzaprav mogoče, da se med ljudmi pojavljata nezaupanje in omalovaževanje te bolezni, za katero »nekateri zbolijo v blagi obliki, nekateri v težki, nekateri pa tudi umrejo. Bojim se, da tega preprosto ne jemljemo dovolj resno. Ni potreben strah, tudi panika ne, nujna pa je resnost pri upoštevanju zaščitnih ukrepov, kajti dolgoročne posledice te bolezni so resne – in ne redke.« 

Predsednik zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina je vnovič opozoril tudi na vse prepogosto kršena pravila glede varnega nošenja zaščitnih mask za enkratno uporabo, ki morajo, če naj res zagotavljajo želeno zaščito, med nošenjem prekrivati tudi nos, po nošenju pa pristati v košu za smeti in ne v žepu, iz katerega jo potegnemo naslednji dan, pred vstopom v trgovino. Na tak način pred okužbo ne zaščitimo ne sebe ne drugih, poudarja dr. Komadina.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.