»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje
Tomaž Gantar (Foto: Diana Zajec)

V zdravstvu se je v preteklih letih, ko preprosto ni bilo politične volje za celovito ureditev razmer, nabralo ogromno sistemskih logistično-finančnih izzivov, pred katerimi si preprosto ni več dopustno zatiskati oči. Zato se bo vlada, kot opozarja tudi zdravstveni minister, morala nanje odzvati pospešeno, z rebalansom državnega proračuna, da bi bolnikom zdaj, ko so se čakalne vrste še podaljšale, zagotovili pravočasno obravnavo in zdravljenje. Jasno je, da je skrajni čas za konkretno ukrepanje – tako na področju zdravstva kot sociale, dveh vse predolgo ob odločevalski rob odrivanih področjih, katerih pomanjkljivosti so se v času epidemije najbolj boleče razkrile. 

»Strategije niso bile nikoli prava rešitev; bilo jih je veliko, a vedno so predstavljale le nekakšne sezname želja. Vsaka razvojna strategija bi morala biti obvezujoča, v državnem zboru sprejeta z dvotretjinsko večino – tako bi zdravstvo in socialo lahko že davno peljali v pravo smer, medtem ko z lepimi željami tega ni mogoče doseči,« je prepričan zdravstveni minister Tomaž Gantar.

Kakšni so torej načrti vlade za pospešeno ureditev razmer, zlasti nedopustno dolgih čakalnih vrst? Kot vemo, je časa malo, če naj bi začrtane ukrepe uresničili v tem mandatu, polovico krajšem od običajnega ...

Celotni video intervju je objavljen na koncu članka, spodaj so izpostavljene povezave na posamezne vsebinske sklope  od življenja v novi, z epidemijo narekovani resničnosti, do največjih sistemskih izzivov, spopadanja s korupcijo v zdravstvu, zakonodajnih svežnev, ki so v pripravi, in nadzorov, ki bodo razgalili nevzdržno stanje v nekaterih domovih za starejše. Tomaž Gantar opozarja tudi na nujo po dodatni finančni injekciji, ki je za slovensko zdravstvo, če želi biti kos razvojnim izzivom, se rešiti dotrajanih stavb in amortizirane opreme ter zapolniti kadrovski manko, vitalnega pomena. 

Vsebinski poudarki iz intervjuja:

Verjetno si, ko ste prevzeli vodenje ministrstva za zdravje, niste predstavljali, kako kompleksne izzive bo ne le resornemu ministrstvu, ampak celotnemu zdravstvu in slovenski družbi nasploh prineslo leto 2020 ... Prvi val epidemije je Slovenija dobro prestala, potem pa je v družbi prišlo do preobrata, zdelo se je, kot da bi ljudje, namerno ali nenamerno, pozabili na zaščitne ukrepe – in okužbe so se spet začele pojavljati ... Kaj je po vaši oceni zakrivilo tak odziv – kljub temu, da se je Slovenija z vidika preprečevanja širjenja okužb in obvladovanja epidemije uvrstila med najuspešnejše države?

Tomaž Gantar

Mislim, da smo že v začetku sprejemali dobre in učinkovite ukrepe – dober rezultat obvladovanja epidemije je posledica tega in dejstva, da so se ljudje v resnici navodil, ki smo jih dajali sproti, tudi držali ... Razlika pa je v tem, da v Italiji praktično ni človeka, ki ne bi poznal nekoga, ki je utrpel hude posledice ali ki je umrl zaradi COVID-19, medtem ko pri nas večina prebivalstva zelo hudih posledic okužb z novim koronavirusom ni občutila. Najprej je bil prisoten strah – danes ga je bistveno manj. Več ...

Trenutno je tudi Slovenija med rumeno obarvanimi državami, število dnevno potrjenih okužb, pri katerih ne gre le za uvožene primere, niha oziroma je v blagem porastu ... Kako ocenjujete aktualno situacijo? Kaj narediti, da bi se izognili slabemu scenariju?

Tomaž Gantar

Ukrepov, kakršne smo uvedli v začetku epidemije, si preprosto ne moremo več privoščiti. Zdajšnja situacija je drugačna – trend naraščanja števila okuženih je bistveno počasnejši, tako da ni razloga za zelo veliko skrb ali za vračanje na tak način ukrepanja kot pred štirimi meseci – je pa razlog za spoštovanje zaščitnih ukrepov, o katerih ves čas govorimo in brez katerih očitno okužbe ne bomo obvladovali. Več ...

Med najbolj kritičnimi točkami, ki jih ogroža epidemija COVID, so domovi za starejše. Kako v tem kontekstu komentirate aktualno zahtevo skupnosti socialnih zavodov za zagotovitev izolacije obolelih varovancev izven domov? Kaj vam in nam sporoča stanje v domu starejših v Hrastniku?

Tomaž Gantar

V tej epidemiji sta bila najbolj izpostavljena dva sistema, ki sta bila kadrovsko pa tudi finančno vrsto let podhranjena. In tega pač, žal, s hitrimi ukrepi ne moremo spremeniti. V tem trenutku tudi nimamo na razpolago dovolj kadra ... Po drugi strani pa se mora tudi skupnost socialnih zavodov oziroma domovi za starejše zavedati, da imajo že leta ustrezne programe tudi s področja zdravstva; za to so financirani, za to navsezadnje tudi prek ZZZS namenjamo znaten delež sredstev, da se lahko odvija tudi zdravstvena nega v domovih. Zato soglašati s tem, da dvignejo roke in breme preložijo izključno na zdravstveni sistem, preprosto ni sprejemljivo. Svoj del odgovornosti bodo morali prevzeti. Več ...

V domovih za starejše ste zaradi polemik na račun zdravstvene obravnave in triažiranja (tako imenovani seznami smrti) odredili izredni strokovni nadzor, zdaj pa skupnost socialnih zavodov zahteva še sistemski nadzor, ki naj bi omogočil vpogled v celotno dogajanje, na vseh ravneh. Izvedbo sistemskega nadzora je sicer že pred dvema mesecema predlagala tudi zdravniška zbornica. Se boste odločili tudi za ta nadzorni ukrep?

Tomaž Gantar

Mislim, da bo to treba narediti – glede na pričanja posameznih zavodov. Vidimo, da mnogi med njimi že doslej niso izpolnjevali in uresničevali programov, ki jih imajo za področje zdravstvene nege – niti glede zagotavljanja kadrov niti glede strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ne. Zato je izvedba nadzora smiselna. Več ...

Na Hrvaškem je trenutno epidemiološko stanje precej bolj skrb vzbujajoče kot pri nas ali, denimo, v Italiji. Kaj priporočate ljudem glede dopustovanja?

Tomaž Gantar

Tudi na Hrvaškem ogroženost ni povsod enaka; na področju Istre so razmere celo boljše kot pri nas ... Sicer pa velja enak nasvet kot za Slovenijo: izogibati se velja preobljudenim predelom, zabavam, na katerih je večje število ljudi, vzdrževati higieno rok in kašlja, pri socialnih stikih ohranjati fizično razdaljo ..., kajti to so ukrepi, ki so se pokazali kot najbolj učinkoviti. Kdor se tega drži, je naredil veliko, da pri njem do okužbe ne bo prišlo. Več ...

Epidemija je sprožila kopico sistemskih problemov, ki načenjajo tudi vzdržnost zdravstvenega sistema. Poglejva stanje v zdravstveni blagajni, v kateri se je v prvega pol leta nabral skoraj 108-milijonski primanjkljaj. Vodstvo ZZZS vam je pred dvema tednoma pisalo in prosilo za pomoč pri zagotavljanju dodatnih sredstev za zdravstvo iz državnega proračuna; vlada je 10. julija za pokritje obveznosti do zdravstvene blagajne zagotovila dobrih 8 milijonov evrov, a stanje je kljub temu še vedno skrb vzbujajoče.

Tomaž Gantar

Razlogi za skrb vzbujajoče stanje so delno tudi v preteklosti, kajti cena zdravstvenih storitev je, splošno gledano, prenizka – na račun nepriznanih stroškov za plače, materialnih stroškov, amortizacije, zaradi česar so izvajalci tudi v likvidnostnih težavah, kopičijo se neporavnane obveznosti. Drugi del pa predstavlja manjši priliv prispevkov v zdravstveno blagajno na račun krize in slabšanja gospodarske situacije. Zato pripravljamo predlog višine sredstev, ki jih potrebuje zdravstvo – ta po našem mnenju presegajo 250 milijonov evrov. To je izhodišče, o katerem se bomo pogovarjali ob rebalansu državnega proračuna in brez katerega dolgoročno ne bomo mogli vzdrževati javnega zdravstvenega sistema. Več ...

V prvi fazi epidemije zdravstvo zato, da bi bilo v primeru velikega števila obolelih zaradi COVID-19 na voljo dovolj zmogljivosti, ni izvajalo nenujnih storitev oziroma posegov – in tega izpada zdravstvenih storitev izvajalci doslej še niso uspeli nadoknaditi ... Kaj bo s čakalnimi dobami, ki so bile že prej, vsaj na nekaterih področjih, nedopustno dolge, v prihodnje? In kaj bo to pomenilo v smislu pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja? 

Tomaž Gantar

Seveda to predstavlja velik problem. V prvi fazi smo začasno ustavili redne programe, ker bolezni nismo poznali in ker smo zdravstvo želeli zaščititi tako, da ne bi bilo treba zapirati bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov glede na to, da je bila bolezen zelo nepredvidljiva. Po drugi strani pa smo sistem reorganizirali tako, da bi lahko zadostili večjim potrebam zaradi COVID-19. V prihodnje to ne pride več v poštev. Podatki o čakalnih dobah so nezanesljivi, kajti imeli naj bi celo krajše čakalne dobe kot pred epidemijo – vendar samo zato, ker naj bi bila obravnava bolnikov, ki so bili naročeni v času epidemije, končana, saj pacienti še niso prejeli novih datumov. V resnici pa bodo čakalne vrste še daljše in podatki slabši, kot so bili pred epidemijo ... Zato pripravljamo rešitve, tako z aneksom k splošnemu dogovoru kot z razpisom ministrstva za zdravje. Več ...

V tem kontekstu se postavlja, vedno znova, tudi vprašanje digitalizacije v zdravstvu, predvsem poenotenje informacijskih sistemov, saj medicina prav na tej ravni izgublja veliko – med drugim tudi čas, ki bi moral biti namenjen pacientom ...

Tomaž Gantar

Na ravni vlade deluje skupina, ki bo, za vse sektorje, iskala rešitve za debirokratizacijo sistema. Moram reči, da birokratizacija v zdravstvu v zadnjih letih postaja vedno večji problem. Na to smo, navsezadnje, opozarjali tudi pri sprejemanju zakonodaje o pravicah pacientov. Tudi ZZZS izvajalcem nalaga vedno več administrativnih bremen, s čimer imamo večje težave v osnovnem zdravstvu. Več ...

V aktualni situaciji se zdi neverjetno, kako veliko je ljudi, ki preprosto ne verjamejo, da bi bil novi koronavirus res nevaren; zdajšnje dogajanje razumejo kot poskus zavajanja, kot izgovor za samovoljno ukrepanje vlade ... Kako to komentirate kot zdravnik, kako se na to dogajanje odzivate kot minister za zdravje?

Tomaž Gantar

Težko razumem takšna ugibanja in odzivanja. Tudi če nekdo ne verjame tej vladi ali meni, so podatki iz tujine o številu okuženih in umrlih takšni, da preprosto ni mogoče razumeti, da nekdo ne verjame v obstoj tega problema. Bolezen pri mladih v približno tretjini primerov poteka brez simptomov, po drugi strani pa so žrtve tudi med mladimi, mnogi so več tednov živeli s pomočjo respiratorja. Več ...

In kako v tem kontekstu komentirate petkove proteste?

Tomaž Gantar

Tudi zbiranje v okviru protestov lahko pripomore k širjenju bolezni, zato mislim, da je tako ravnanje do neke mere sigurno neodgovorno. Tudi nestrinjanje z vlado ali z vladnimi ukrepi tega ne upravičuje. Zato pozivam k primernejšemu načinu za protestiranje. Več ...

Anomalije pri nabavah, povezane s korupcijo, v zdravstvu niso nekaj novega – niso splošno prisotne, so pa stalnica, ki je doslej še nikomur ni uspelo odpraviti oziroma ni še nihče zares odločno zarezal v to dogajanje. Kako kot resorni minister v tem kontekstu ocenjujete postopke ob začetku epidemije, povezane z nabavo zaščitne opreme?

Tomaž Gantar

O nepravilnostih pri nabavah smo poslušali veliko, tudi zdaj, v času epidemije. Ali se bo pokazalo, da so anomalije, ki predstavljajo tudi kazniva dejanja, v resnici obstajale, bodo pokazali postopki, ki tečejo. Mislim, da je tako prav. Po drugi strani pa moramo vedeti, da v resnici težko presojamo dogajanje pred štirimi meseci, na začetku epidemije. Zelo živo se spominjam sestankov v Cankarjevem domu z zdravniki in zdravstvenim osebjem, z zaposlenimi v domovih za starejše, ki so dobesedno prosili, nekateri celo jokali, ker niso imeli zaščitne opreme. Tudi zame je bil takrat edini pomemben kriterij: takoj dobiti primerno zaščitno opremo, ne glede na to, koliko stane. Če očitek leti na to obdobje, je po moji oceni neupravičen. Sčasoma, ko smo imeli na razpolago več opreme, pa to opravičilo izgublja težo. Več ...

Da se ne bi ponovno srečali s problemom zaradi nezadostnih zalog opreme, je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko iz evropskega socialnega sklada namenila dobrih 38 milijonov evrov za medicinsko in varovalno opremo, ki jo potrebujejo javni zdravstveni zavodi zaradi epidemije COVID. Vemo pa, da to ni edini naložbeni izziv, ki je v zdravstvu nujen – glede na obstoječe pogoje za delo v zastarelih stavbah, z močno dotrajano opremo, ob izrazitem pomanjkanju kadra, ki ga je zakrivilo kratkovidno načrtovanje v preteklosti ... Kateri so trenutno ključni naložbeni načrti? 

Tomaž Gantar

Če izpostavim največjo prioriteto, je to zagotovo nova Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, predvidena pa je tudi nova infekcijska klinika v Mariboru. Sredstva, ki so danes na razpolago predvsem s strani evropske kohezijske politike, so namenska, vezana na dogajanje v povezavi z epidemijo. Več ...

V ponedeljek ste na Brdu pri Kranju spregovorili o ključnih izzivih v zdravstvu, že dolgo pa vemo, da zdravstvo potrebuje reformo, a je kljub temu ne dočaka, ker za to preprosto ni politične volje – posledice pa so takšne, da si jih kot pacienti oziroma zavarovanci res ne želimo in ne zaslužimo. Bo tokrat kaj bolje?

Tomaž Gantar 

To mesto sem sprejel z namenom, da naredimo korak naprej. Epidemija nam je nekaj časa vzela, dejansko je bila celotna ekipa ministrstva za zdravje usmerjena v reševanje nastalih razmer; predstavljali smo podporo oziroma »servis« za večino ministrstev ... V nadaljevanju imam na razpolago relativno malo časa, navsezadnje je vlada prevzela mandat, ki je pol krajši od rednega ... 

Pripravili smo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo takoj po počitnicah šel v koalicijsko usklajevanje in konec avgusta tudi v javno obravnavo. Enako velja za zakon o nalezljivih boleznih ... Pri reformni zakonodaji so prednostno potrebne korekcije zakona o zdravstveni dejavnosti, predvsem v delu, ki je bil sprejet v letih 2017 in 2018 in ki povzroča resne problem v delovanju zdravstvenega sistema ... Pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa si bo treba enkrat naliti čistega vina. Več ...

Ko ste bili prvič v vlogi zdravstvenega ministra, ste – od tedaj bo kmalu minilo sedem let – odšli predčasno, ker niste imeli politične podpore za sprejetje nujnih sprememb na področju zdravstva, prav tako ste opozarjali na nedopustno vlogo, ki jo korupcija, med drugim v podobi gradbenih lobijev, odigrava v zdravstvu pa tudi v državi nasploh ... Zdaj je situacija povsem specifična, zaznamovana z epidemijo novega koronavirusa, a težave iz minulih let ostajajo enake. Zanima me, ali je danes kaj drugače, kar se tiče politične oziroma koalicijske podpore in obvladovanja korupcije. 

Tomaž Gantar

Situacija je drugačna. Koalicijsko pogodbo smo za področje zdravstva predlagali sami; to je bilo eno redkih področij, o katerem niso odločali samo predsedniki strank. Zato znotraj koalicije ne vidim večje ovire, da zakonodaje ne bi sprejeli tako, kot je zapisano v koalicijski pogodbi. Bolj me skrbijo ostale okoliščine, ki spremljajo sprejemanje takšne zakonodaje ...

Kar pa se tiče korupcije, pa mislim, da ta v državi predstavlja enak problem, kot ga je predstavljala pred leti, na vseh področjih. Korak naprej poskušamo narediti pri javnih naročilih, ki predstavljajo enega od pomembnejših tveganj za koruptivna ravnanja v zdravstvu. Več ...

Kako močno odmeva glas ministra za zdravje v tej vladi? 

Tomaž Gantar

Mislim, da se vlada, torej tako ostali ministri kot tudi predsednik, zaveda, da je v tem trenutku zdravstveni resor izraziteje izpostavljen in da s sodelovanjem lahko sprejemamo ukrepe, ki niso odvisni le od enega resorja. Podobno kot pri javnih naročilih bo treba ukrepati tudi pri plačnem sistemu, delovanju javnih zavodov. Več ...

Nasploh pa se v zdajšnji situaciji velja vprašati, ali se v resnici zavedamo vseh posledic, ki jih prinaša bolezen COVID. Kakšna je srednjeročna prognoza glede obvladovanja tega javno-zdravstvenega problema, ki bo močno zaznamoval celotno družbo in tudi njen ekonomski razvoj?

Tomaž Gantar

Mislim, da se začenjamo vsi zavedati, da tega problema dolgoročno ne moremo reševati tako, kot smo ga na začetku ... Več ...

Pravkar se je končal vrh EU v Bruslju, Slovenija bo v sedmih letih prejela 10,5 milijarde evrov, od tega bo kar 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je glede na velikost naše države veliko. Je že znano, kolikšen delež bo namenjen posodobitvi dotrajanih bolnišničnih zidov ali zgraditvi novih ter zamenjavi iztrošenih naprav v zdravstvu z novimi?

Tomaž Gantar

Prej sva omenila predvsem tisti del investicij, za katera so sredstva iz Evrope že zagotovljena (infekcijski kliniki in nekateri drugi projekti), nismo pa mogli še razpravljati o celotnem razrezu, ker so se pogajanja šele končala. Verjamem in upam pa, da bo znaten del teh sredstev v resnici namenjen zdravstvenemu sistemu – glede na to, da držijo trditve, ki jih omenjate: medicinska oprema je iztrošena, marsikje se soočamo s prostorskimi stiskami ... Težav se je v zdravstvu v preteklih letih nakopičilo zelo veliko in kar nekaj časa bomo potrebovali, če želimo razmere normalizirati. Več ...

V minulem tednu ste se udeležili neformalnega srečanja evropskih zdravstvenih ministrov v Berlinu, beseda je tekla o doseganju zdravstvene neodvisnosti EU. Kako se v luči Unije pa tudi globalno kaže slovensko zdravstvo?

Tomaž Gantar

Slovensko zdravstvo je, glede na rezultate, ki jih dosega, še vedno uspešno. In mislim, da nam vsi priznavajo, da smo glede na zmogljivosti in, nenazadnje, tudi na finančne vložke, naredili veliko – v času epidemije, pa tudi sicer. Seveda pa poznajo tudi naše probleme, kar je bilo jasno zapisano tudi v poročilu OECD. Več ...

Kaj bo po vaši oceni v smislu COVID resničnosti prinesla jesen, poleg uvedbe aplikacije, napovedane sicer za avgust ... Zagotovila, da ne bo prihajalo ne do zlorabe osebnih podatkov niti do zlorabljanja aplikacije, so se že zvrstila, vendar splošnega zaupanja ni. Kakšno je vaše stališče?

Tomaž Gantar

Aplikacija ni čudežno orodje; je pripomoček, s katerim morda nekoliko olajšamo delo epidemiologov, po drugi strani pa tudi sami postanemo pozornejši ... Bojazen pred vdorom v zasebnost pa je ob takšni aplikaciji, ki se uvaja tudi v Sloveniji, odveč. Več ...

Kakšni so načrti glede cepljenja, bo to obvezno?

Tomaž Gantar

O tem je bilo kar nekaj razprave tudi prejšnji teden v Berlinu. Evropska komisija poskuša zagotoviti zadostno količino cepiva, ki bi bilo na voljo članicam, pri čemer bodo tekli tudi pogovori glede cenovne politike. Cepivo je, vsaj v določenih primerih, že v zaključnih fazah, pri čemer pa je treba vedeti, da bo cepivo nekatere faze preizkusov preskočilo – in bo tako predstavljalo možnost, nikakor pa ne obveze za zaščito prebivalcev. Več ...

In še zadnje vprašanje, ki vam ga postavljam kot zdravniku in politiku – o pravicah pacientov. Jih pri nas dovolj spoštujemo? Sistem to omogoča tudi v praksi ali bolj na papirju? In kje prihaja do najbolj opaznih kršitev?

Tomaž Gantar

Mislim, da je daleč najbolj opazno področje (pre)dolgih čakalnih dob, kjer se nedvomno krši pravice, ki so trenutno res bolj na papirju kot v praksi. Tega problema se zavedamo in upam, da bomo uspešni pri njegovem reševanju. Ljudje – predvsem zagovorniki javnega zdravja, med katere spadam tudi sam – pa bodo morali razumeti, da bomo po nekajletnem neuspešnem reševanju problema čakalnih dob vendarle morali dati priložnost vsem zdravnikom, ki imajo dovoljenje za delo, da bodo lahko prispevali tudi k zmanjšanju tovrstnih kršitev pacientovih pravic. Več ...

Celotni intervju (40 minut):

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Tomaž Gantar roke