Kam bo pripeljalo daljšanje čakalnih dob, ki mu ni videti konca?

Kam bo pripeljalo daljšanje čakalnih dob, ki mu ni videti konca?

Da so čakalne dobe ahilova peta slovenskega zdravstva, ki je po COVID epidemiji presegla tako rekoč vse meje dopustnega, potrjujejo številne osebne izkušnje. Vrata ordinacij so prepogosto še vedno vse preveč tesno zaprta. Številni »primeri« utegnejo (p)ostati del nezabeležene statistike, ki nima nič skupnega z udejanjanjem pravice do pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja.

Kam bo pripeljalo daljšanje čakalnih dob, ki mu ni videti konca?
Že v okoliščinah, ki jih je narekovala epidemija novega koronavirusa, v katerih se je delovanje zdravstvenega sistema tako rekoč povsem ustavilo, je bilo jasno, da se bodo razmere, ki vplivajo na predolgo čakanje na diagnostiko in začetek zdravljenja, le še poslabšale. In natanko to se je tudi zgodilo, v skorajda vseh vejah medicine. Posledice bo težko sanirati. Foto: iStock, kreativna izvedba: Zdravstveniportal.si

V resnici je podoba, ki si jo poskušamo naslikati pri ocenjevanju vseh zamujenih možnosti in priložnosti za začetek pravočasnega zdravljenja v okoliščinah, ki jih je narekovala epidemija, razlog za najglasnejši alarm, ki ga odgovorni ne smejo preslišati, ampak se morajo nemudoma odzvati in na vseh ravneh zdravstvenega sistema sprožiti takojšnje celovito ukrepanje v dobro obolelih s številnimi resnimi obolenji. Ti namreč z obravnavo ne morejo čakati na konec skrbi, ki jih trenutno ne le zaposlenim v zdravstvu, ampak celotni družbi povzroča koronavirus SARS-CoV-2. 

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana že opozarjajo, da je število na novo odkritih rakov v tem letu bistveno manjše kot je bilo lani, kar pa ne pomeni, da se je zmanjšala tudi obolevnost; nasprotno, aktualne številke so odraz slabše dostopnosti do storitev v zdravstvu – pa tudi zaskrbljenosti ljudi, ki raje niso poiskali strokovne pomoči, kot pa da bi tvegali okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2.

Zdravstvene težave, ki so bile pri nekom v začetku leta morda šele komajda zaznavne, pa bodo potem, ko se bo odvila diagnostika, zahtevale bistveno bolj agresivno zdravljenje.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana že opozarjajo, da je število na novo odkritih rakov v tem letu bistveno manjše kot je bilo lani, kar pa ne pomeni, da se je zmanjšala tudi obolevnost; nasprotno, aktualne številke so odraz slabše dostopnosti do storitev v zdravstvu pa tudi zaskrbljenosti ljudi, ki raje niso poiskali strokovne pomoči, kot pa da bi tvegali okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2.

Letos so samo v prvi polovici leta v zdravstvu odpadli številni pregledi in posegi; v primerjavi z lanskimi številkami je izpad ogromen, vendar je bil zaradi skorajda popolne ustavitve delovanja sistema predvidljiv in neizogiben: 23.840 (13,8 odstotka) manj akutnih bolnišničnih obravnav (posegov in operacij), 1.485.786 (18,9 odstotka) manj obravnav v specialistični ambulantni dejavnosti, 294.005 (4,7 odstotka) manj obravnav v ambulantah družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjih ter v ginekoloških ambulantah, 417.817 (33,5 odstotka) manj obravnav v zobozdravstveni dejavnosti.

Povedni so tudi podatki o tem, v katerih specialnostih oziroma pri katerih bolezenskih sklopih je bil upad največji pri bolnišničnem zdravljenju, kjer se je število obravnav po podatkih ZZZS v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019 skupno zmanjšalo za 23.890. Naj navedemo le nekaj primerov: bolezni dihal (upad za 4102 bolnišnični zdravljenji), bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (2603 zdravljenja v bolnišnici manj kot lani), bolezni sečil in spolovil (upad za 2486 zdravljenj), bolezni prebavil (1992 manj zdravljenj), nekatere infekcijske in parazitske bolezni (1876 zdravljenj manj kot lani) ...

Upad bolnišničnih storitev v prvem polletju
(primerjava med letoma 2020 in 2019)

Sklopi obolenj

Št. bolnišničnih zdravljenj   Razlika Indeks
  v letu 2020 v letu 2019      
  • nekatere infekcijske in parazitske bolezni
4.627 6.503   -1.876 71,2
  • neoplazme
19.108 20.220   -1.112 94,5
  • bolezni krvi in krvotvornih organov ter nekatere bolezni, povezane z imunskim odzivom
1.907 1.965   -58 97
  • endokrine, prehranske in presnovne bolezni
3.319 3.892   -573 85,3
  • duševne in vedenjske motnje
459 499   -40 92
  • bolezni živčevja
4.249 4.332   -83 98,1
  • bolezni oči in adneksov
1.600 2.075   -475 77,1
  • bolezni ušesa in mastoida
820 1.100   -280 74,5
  • bolezni obtočil
20.043 21.839   -1.796 91,8
  • bolezni dihal
12.815 16.917   -4.102 75,8
  • bolezni prebavil
12.309 14.301   -1.992 86,1
  • bolezni kože in podkožja
1.897 2.627   -730 72,2
  • bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva
10.665 13.268   -2.603 80,4
  • bolezni sečil in spolovil
10.899 13.385   -2.486 81,4
  • nosečnost, porod in poporodno obdobje 
12.501 13.561   -1.060 92,2
  • nekatera stanja, ki izvirajo v perinatalnem obdobju
1.903 2.277   -374 83,6
  • prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti
1.424 1.758   -334 81
  • simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni v drugih sklopih
4.988 6.752   -1.764 73,9
  • poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov
13.743 14.938   -1.195 92
  • dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo
9.635 10.592   -957 91
  148.911 172.801   -23.890 86,2
Vir: ZZZS          

Seveda pri omenjenih številkah ne gre za samovoljo zdravstvenih timov, ampak za skupne ukrepe za preprečevanje prenosa COVID okužb; ti v določeni meri še danes ostajajo v veljavi. 

Zaradi tako rekoč popolne ustavitve zdravstvenega sistema v času epidemije je bilo jasno, da se bodo čakalne dobe še podaljšale. In kakšni so ukrepi, ki jih pripravljata ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), s katerimi bo to stanje treba nujno sanirati, v dobro bolnikov in njihove pravice do pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja?

Minister za zdravje Tomaž Gantar je 30. julija imenoval komisijo za optimizacijo dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki naj bi predlagala konkretne rešitve, vendar se to še ni zgodilo. Ker potrebujejo relevantne podatke o aktualnih čakalnih vrstah (vemo, do kakšnih zapletov je že pred epidemijo prihajalo pri beleženju čakalnih vrst, ko podatki preprosto niso bili več verodostojni), je ministrstvo javne zdravstvene zavode pozvalo, naj do konca julija podatke o čakajočih v lokalnem informacijskem sistemu uskladijo s podatki v sistemu e-naročanje. Sledil je še dogovor z NIJZ, da ta natančno pregleda podatke o čakalnih dobah in o aktualnem številu čakajočih pacientov, ki jih morajo, če bodo zaznali odstopanja, uskladiti z izvajalci.

Tudi čakanju na te ukrepe bo treba narediti konec.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je 30. julija imenoval komisijo za optimizacijo dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki bo predlagala konkretne rešitve, vendar se to še ni zgodilo. Tudi čakanju na te ukrepe bo treba narediti konec.

Ministrstvo obljublja rešitve za skrajšanje (ponovno daljšajočih se) čakalnih vrst

Odgovora na vprašanje, kaj je pokazal celovit vpogled v nastale razmere, še nismo prejeli, ne od ministrstva za zdravje ne od NIJZ. 

Na ministrstvu sicer zagotavljajo, da bodo v kratkem predstavili zadnje podatke in predloge rešitev za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih vrst – za vse paciente, ne glede na stopnjo nujnosti, ki je navedena na napotnici, pri čemer naj bi rešitve prilagodili aktualni epidemiološki sliki. V tem kontekstu naj bi bolnišnice zagotovile podatke o zmogljivostih za izvajanje rednega in dodatnega programa zdravljenja, kajti ponovna ustavitev zdravstva (ne glede na dogajanje, povezano z naslednjim valom COVID-19) preprosto ne pride več v poštev.

»Pričakujemo, da bodo usklajeni podatki na voljo v kratkem,« so za Zdravstveniportal.si v praktično identičnem odgovoru kot ministrstvo za zdravje odgovorili na NIJZ.

Ponovna ustavitev zdravstva (ne glede na dogajanje, povezano z naslednjim valom COVID-19) preprosto ne pride več v poštev.

Trenutno so najbolj hendikepirani starejši

Do takrat, ko bodo na voljo usklajeni podatki, pa veliko povedo posamezna pričevanja in izpovedi pacientov ali njihovih svojcev. Razmere niso obetavne. Predvsem pa imajo bolniki, kot je za zdravstveni portal povedala Kristina Modic, izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L, težave z dostopnostjo do splošnih zdravnikov oziroma zdravnikov družinske medicine.

»Trenutno so res zelo hendikepirani starejši, saj so bolj kot na elektronsko pošto vezani na telefone, ki pa praviloma oziroma vse prepogosto zvonijo v prazno. Težave so resne, vendar precej raznolike, kajti kratki v stiki v komunikaciji med pacienti in zdravniki oziroma zdravstvenim osebjem so zelo različni, odvisni od enega do drugega zdravstvenega doma oziroma tamkajšnje organizacije v zdajšnjih, spremenjenih okoliščinah obravnave.«

Kristina Modic, izvršna direktorica združenja L&L:

Bolniki imajo predvsem težave z dostopnostjo do splošnih zdravnikov oziroma zdravnikov družinske medicine. Trenutno so res zelo hendikepirani starejši, saj so bolj kot na elektronsko pošto vezani na telefone, ki pa praviloma oziroma vse prepogosto zvonijo v prazno.

Tudi po prepričanju Kristine Modic je probleme povzročilo prekinjanje s postopki diagnostike med epidemijo novega koronavirusa. »Takrat se je vzpostavil on-line sistem, pri katerem so potegnili kratko predvsem starejši. Zdaj so v veljavi novi režimi naročanj, ki pa (p)ostajajo nedostopni, saj je nemalokrat tako rekoč nemogoče vzpostaviti telefonsko zvezo ali pa so podatki, ki jih je mogoče dobiti, nepopolni in neceloviti ... Predvsem pa je očitno, da so bili ljudje zaradi COVID tako prestrašeni, da niso pravočasno poiskali strokovne pomoči, čeprav so jo potrebovali« – in tako je bilo, kot opozarja tudi Kristina Modic, pri prenekateri bolezni zamujenega veliko veliko preveč časa.

Ljudje so bili zaradi COVID tako prestrašeni, da niso pravočasno poiskali strokovne pomoči, čeprav so jo potrebovali – in tako je bilo pri prenekateri bolezni zamujenega veliko veliko preveč časa.

prazen stol v čakalnici

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Znački

roža

Okostnjak na stolu v čakalnici

Video

ikona za play v barvah zdravstvenega portala