»Število čakajočih nad strokovno dopustno čakalno dobo se je v zadnjem letu dni kljub dodatnim milijonom – gre za 47 milijonov evrov ali več, natančen podatek ni znan – spet povečalo, za 16,7 odstotka! Januarja 2018 je na zdravstveno obravnavo, torej na pregled, preiskavo ali na poseg za 59 vrst zdravstvenih storitev nedopustno dolgo čakalo 47.360 pacientov, decembra pa že 55.248,« ugotavlja mag. Marjeta Kuhar, strokovnjakinja za analitiko delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema, ki meni, da je zdaj že »čas za prve ocene, v katero smer bodo tudi pri tej vladi šli ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst«.

Kot pojasnjuje, je bilo podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za 1. december 2018, ki so javno objavljeni (po sistemu e-naročanje), treba preračunati v skupine storitev, ki so bile do 1. januarja 2018 v uporabi pri metodologiji sistema Načas. 

In kaj je pokazala analiza podatkov, dobljenih iz dveh virov – od NIJZ in plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)?

Kardiologija: število nedopustno dolgo čakajočih od 2012 naraslo za 1299 odstotkov!

Od decembra 2012 do decembra lani se je povprečna čakalna doba v kardiologiji za prvi specialistični pregled povečala za 23,7 odstotka (s 119,2 na 147,5 dni), število vseh čakajočih je večje za 28,7 odstotka, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa je naraslo kar za 13-krat oziroma za 1299,3 odstotka.

Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo med vsemi čakajočimi na pregled pri kardiologu je desetkrat večji kot pred šestimi leti, povečal se je za 987,1-odstotni delež.

Kot je razvidno iz spodnje tabele, pa se število prvih in ponovnih pregledov v tem času ni bistveno povečalo.

Ortopedija: 25-kratno povečanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo 

V istem obdobju se je povprečna čakalna doba za prvi specialistični pregled pri ortopedu podaljšala za 45,1 odstotka (s 104 dni na 151 dni), število vseh čakajočih se je povečalo za 40,7 odstotka, število čakajočih nad še dopustno čakalno dobo pa se je povečalo kar za 25-krat oziroma za rekordnih 2425,9 odstotka. 

Čakalni seznami, na katerih je bilo v omenjenem obdobju najprej 379 čakajočih, naj bi zdaj vključevali 9573 pacientov, ki čakajo tako dolgo, da to, kar se tiče možnosti za kakovostno in varno zdravljenje, preprosto ni več v strokovno dopustnih okvirih. Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo med vsemi čakajočimi pa se je povečal za 1695,3 odstotka oziroma za 17-krat.

Tudi v ortopediji se število prvih in ponovnih specialističnih pregledov v letih od 2013 do 2017 ni bistveno povečalo (podrobneje o tem v spodnji tabeli).

V sistemu vse več težav, njihovo »urejanje« pa se odvija po starem ...

»Rezultati plačevanja vseh prvih specialističnih pregledov so znani: število čakajočih se od leta 2014 dalje še vedno povečuje, medtem ko se število prvih pregledov ne spreminja bistveno. Ti ukrepi so torej povsem neučinkoviti, kajti prav vsi podatki kažejo, da se število težav, povezanih z delovanjem sistema in njegovim urejanjem, povečuje – vendar se odgovorni njihovega saniranja kljub temu še vedno lotevajo na star in dokazano neučinkovit način,« poudarja Marjeta Kuhar.

Po njenem prepričanju je iluzorno pričakovati, da bi izboljšane ukrepe, ki bi res pripomogli k skrajšanju čakalnih dob, v sklopu resornega ministrstva lahko pripravila ista ekipa, ki je pripravljala tudi prejšnje ukrepe. Ti so v zdravstvu povzročili toliko težav, nepotrebne papirologije in jemanja časa, ki bi moral biti prvenstveno namenjen pacientom, da »je treba prekiniti s prakso, v kateri eni in isti ljudje vedno znova postavljajo vedno nove ovire, ki onemogočajo delovanje sistema«. 

Delež pacientov, ki čakajo nedopustno dolgo, je že 39,4-odstoten!

»Poglejmo samo dodatne administrativne ukrepe, ki obremenjujejo vse, tako izvajalce kot paciente, in nikakor ne prispevajo k hitrejši, kakovostnejši in varnejši zdravstveni obravnavi. Delež nedopustno dolgo čakajočih pacientov se je z 9,5 odstotka v januarju 2014 povečal na 39,4 odstotka v decembru lani. 

Med drugim še vedno velja ocena, temelječa na analizi iz leta 2015, da v našem zdravstveno-varstvenem sistemu čaka več kot 520.000 pacientov – kajti po tistem ni nihče ponovil tovrstnega preverjanja, kljub prošnjam. Jasno je, da minister ukrepov ne more pripravljati sam, tako kot tudi analiz podatkov ne – bo pa za sprejete ukrepe, če bodo ponovno neučinkoviti, odgovoren,« je prepričana Marjeta Kuhar.

Na ministrstvu ne zaznajo resnosti problemov, do katerih prihaja v praksi

Zato se ji zdi ne le presenetljivo, ampak tudi nerazumljivo, da na ministrstvu za zdravje še naprej vztrajajo pri ukinitvi sistema Načas, čeprav sistem e-naročanja še vedno ne deluje optimalno.

»Podobna ugotovitev velja za nedavne spremembe zakona o pacientovih pravicah, ki so bile nepotrebne in so se – kot vrsta drugih nedomišljenih ukrepov ministrstva za zdravje – pokazale kot neučinkovite. Niso prispevale k izboljšavam – pa ne le to, so tudi resna ovira za nemoteno delovanje zdravstva. Napotnica z oznako 'zelo hitro' izvajalcem povzroča dodatne probleme in ne omogoča pravočasne zdravstvene obravnave, vendar teh problemov na ministrstvu – kljub povečanemu številu čakajočih nad še dopustno čakalno dobo – preprosto ne zaznajo in ne ukrepajo učinkovito.«

Marjeta Kuhar med drugim opozarja na 35 milijonov evrov, kolikor so izvajalci zdravstvenih storitev v zadnji triadi lanskega leta, po dobljenem soglasju vlade – čeprav so se pobude za ta ukrep začele vrstiti že zgodaj spomladi – prejeli za skrajševanje čakalnih dob. 

Zdravljenje sistema z zgrešenimi finančnimi injekcijami?

»Dodatni ukrepi, ki jih za zmanjševanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo na ministrstvu za zdravje pripravljajo v sodelovanju z ZZZS, obolelim ne bodo zagotavljali pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Tudi dodatno plačilo vseh prvih specialističnih pregledov brez premišljene in strokovne spremembe modela financiranja in dodatnih spodbud, v kombinaciji z omenjenimi 35 milijoni evrov, ne bo pripomoglo k temu,« trdi raziskovalka dogajanja v zdravstveni sferi, povezanega z naložbami in ukrepi na eni ter čakalnimi dobami na drugi strani.

Te ugotovitve je mogoče nadgraditi tudi s podatki, ki jih je vodstvo ZZZS predstavilo pred nekaj dnevi, v sklopu ocene finančnega poslovanja v minulem letu, ko so s splošnim dogovorom za pogodbeno leto ter aneksoma 1 in 2 za zdravstvene programe na področjih, kjer je bilo najbolj nujno treba omogočiti boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, zagotovili dodatna sredstva v skupni višini 151 milijonov evrov. 

Vendar del teh sredstev lani ni bil porabljen, med drugim zaradi pozno sprejetih ukrepov, ki so omogočili zadnjo naložbo v skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa tudi zaradi številnih drugih logističnih ovir, ki so otežile pravočasno načrtovanje in onemogočile izvedbo pričakovane kvote dodatnih zdravstvenih storitev – tudi ali predvsem na račun omejenih zmogljivosti in pomanjkanja kadra v nekaterih vejah medicine.

Nadaljevanje mita o pravih ukrepih vlade za skrajšanje čakalnih dob?

Raziskovalka še opozarja, da bi v mesecu januarju, ki ga je že tako rekoč konec, vlada morala odločiti o spornih vprašanjih glede splošnega dogovora, ki je osnova za financiranje delovanja našega zdravstvenega sistema, za razdelitev zdravstvene pogače v tem letu. 

O tem programu bi se sicer partnerji, če naj bi upoštevali določbe zakona o zdravstvenem varstvu, morali dogovoriti do konca decembra, pred začetkom novega poslovnega leta. 

Vedno se zaplete, nakar o nerešenih vprašanjih odloča arbitraža; ko ta ni uspešna, dobi zeleno luč za zadnjo besedo na to temo aktualna vlada. »Če je ta ažurna, je splošni dogovor 'pod streho' konec januarja, za kar pa sta doslej pravočasno poskrbela le dva ministra za zdravje, Borut Miklavčič in Dorjan Marušič,« opozarja magistra ekonomije, ki se je tako v diplomi kot magisteriju posvetila analizi slovenskega zdravstvenega sistema in to področje ji še vedno predstavlja izziv.

Po oceni Marjete Kuhar v resnici preseneča, da bo tudi tokrat vlada o spornih vprašanjih odgovarjala z zamikom, saj v tem mandatu ministrstvo za zdravje vodi človek, ki delovanje sistema pozna od blizu, tudi kot dolgoletni generalni direktor ZZZS. »Zato se sprašujem, ali morda vendarle ne gre zgolj za še eno nadaljevanje mita o pravih ukrepih vlade za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu.«

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

Povezava