Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!

Minister za zdravje Samo Fakin je ob prevzemu štiriletnega mandata napovedal številne ukrepe, ki naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev. Bil je zelo konkreten: v prvem letu ministrovanja se bodo čakalne dobe prepolovile, v dveh letih, do septembra 2020, pa naj čakalnih dob sploh ne bi bilo več. Prvih 100 dni mandata nove vlade je mimo, zato so tudi analitiki kompleksnega zdravstvenega sistema in njegovih najbolj ranljivih mest pobliže pogledali novonastalo sliko in preverili, kaj je bilo doslej narejeno. So čakalne vrste danes že kaj krajše? Odgovor je, na žalost, nikalen.

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!
Aktualna analiza čakalnih dob v zdravstvu prinaša alarmantne podatke: število čakajočih nad še dopustno čakalno dobo se je v času od decembra 2012 do decembra 2018 po podatkih NIJZ in analizi Marjete Kuhar v eni specialnosti povečalo kar za 25-krat oziroma za rekordnih 2425,9 odstotka. Foto: iStock

»Število čakajočih nad strokovno dopustno čakalno dobo se je v zadnjem letu dni kljub dodatnim milijonom – gre za 47 milijonov evrov ali več, natančen podatek ni znan – spet povečalo, za 16,7 odstotka! Januarja 2018 je na zdravstveno obravnavo, torej na pregled, preiskavo ali na poseg za 59 vrst zdravstvenih storitev nedopustno dolgo čakalo 47.360 pacientov, decembra pa že 55.248,« ugotavlja mag. Marjeta Kuhar, strokovnjakinja za analitiko delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema, ki meni, da je zdaj že »čas za prve ocene, v katero smer bodo tudi pri tej vladi šli ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst«.

Marjeta Kuhar
Mag. Marjeta Kuhar (Foto: STA)

Kot pojasnjuje, je bilo podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za 1. december 2018, ki so javno objavljeni (po sistemu e-naročanje), treba preračunati v skupine storitev, ki so bile do 1. januarja 2018 v uporabi pri metodologiji sistema Načas. 

In kaj je pokazala analiza podatkov, dobljenih iz dveh virov – od NIJZ in plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)?

Kardiologija: število nedopustno dolgo čakajočih od 2012 naraslo za 1299 odstotkov!

Od decembra 2012 do decembra lani se je povprečna čakalna doba v kardiologiji za prvi specialistični pregled povečala za 23,7 odstotka (s 119,2 na 147,5 dni), število vseh čakajočih je večje za 28,7 odstotka, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa je naraslo kar za 13-krat oziroma za 1299,3 odstotka.

Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo med vsemi čakajočimi na pregled pri kardiologu je desetkrat večji kot pred šestimi leti, povečal se je za 987,1-odstotni delež.

Čakalne dobe
KARDIOLOGIJA
Prvi specialistični pregled
Napotnica hitro/redno*
Datum   Povprečna čakalna doba Vsi čakajoči Čakajoči nad dopustno čakalno dobo Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo
1.12.2012   119,2 7594 286 3,77%
1.12.2013   127,6 8021 505 6,30%
1.01.2014   126,9 8278 463 5,59%
1.01.2015   131,2 10.641 794 7,46%
1.01.2016   129 9685 574 5,93%
1.01.2017   121 11.187 921 8,23%
1.01.2018   117,8 11.548 1114 9,65%
1.12.2018*   34,5 –147,5 9775 4002 40,94%
*Opomba – 1. 12. 2018: napotnica zelo hitro/hitro/redno
Vir: NIJZ in ZZZS; izračun: Marjeta Kuhar

kardiologija

kardiologija

Kot je razvidno iz spodnje tabele, pa se število prvih in ponovnih pregledov v tem času ni bistveno povečalo.

KARDIOLOGIJA
Prvi in ponovni specialistični pregled
Napotnica hitro/redno
Leto   Prvi pregled Ponovni pregled Skupaj
prvi in ponovni pregled
Delež prvih pregledov
2013   49.017 141.283 190.300 25,80%
2014   46.794 141.857 188.651 24,80%
2015   48.551 147.169 195.720 24,80%
2016   48.923 148.528 197.451 24,80%
2017   48.800 142.699 191.499 25,50%
Vir: ZZZS; izračun: Marjeta Kuhar

Ortopedija: 25-kratno povečanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo 

V istem obdobju se je povprečna čakalna doba za prvi specialistični pregled pri ortopedu podaljšala za 45,1 odstotka (s 104 dni na 151 dni), število vseh čakajočih se je povečalo za 40,7 odstotka, število čakajočih nad še dopustno čakalno dobo pa se je povečalo kar za 25-krat oziroma za rekordnih 2425,9 odstotka. 

Čakalni seznami, na katerih je bilo v omenjenem obdobju najprej 379 čakajočih, naj bi zdaj vključevali 9573 pacientov, ki čakajo tako dolgo, da to, kar se tiče možnosti za kakovostno in varno zdravljenje, preprosto ni več v strokovno dopustnih okvirih. Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo med vsemi čakajočimi pa se je povečal za 1695,3 odstotka oziroma za 17-krat.

Čakalne dobe
ORTOPEDIJA
Prvi specialistični pregled
Napotnica hitro/redno*
Datum   Povprečna čakalna doba Vsi čakajoči Čakajoči nad dopustno čakalno dobo Delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo
1.12.2012   104,1 12.887 379 2,94%
1.12.2013   102 12.147 360 2,96%
1.01.2014   99,8 12.683 310 2,44%
1.01.2015   98,4 13.158 537 4,08%
1.01.2016   109,4 14.405 1.014 7,04%
1.01.2017   111,6 17.421 2.462 14,13%
1.01.2018   97,4 17.742 3.823 21,55%
1.12.2018*   151 18.131 9.573 52,80%
*Opomba – 1. 12. 2018: napotnica zelo hitro/hitro/redno
Vir: NIJZ in ZZZS; izračun: Marjeta Kuhar

ortopedija

ortopedija

Tudi v ortopediji se število prvih in ponovnih specialističnih pregledov v letih od 2013 do 2017 ni bistveno povečalo (podrobneje o tem v spodnji tabeli).

Čakalne dobe
ORTOPEDIJA
Prvi in ponovni specialistični pregled
Napotnica hitro/redno
Leto   Prvi pregled Ponovni pregled Skupaj
prvi in ponovni pregled
Delež prvih pregledov
2013   93.250 79.995 173.245 53,80%
2014   95.585 81.801 177.386 53,90%
2015   98.723 86.984 185.707 53,20%
2016   96.602 90.593 187.195 51,60%
2017   97.351 91.070 188.421 51,70%
Vir: ZZZS; izračun: Marjeta Kuhar

V sistemu vse več težav, njihovo »urejanje« pa se odvija po starem ...

»Rezultati plačevanja vseh prvih specialističnih pregledov so znani: število čakajočih se od leta 2014 dalje še vedno povečuje, medtem ko se število prvih pregledov ne spreminja bistveno. Ti ukrepi so torej povsem neučinkoviti, kajti prav vsi podatki kažejo, da se število težav, povezanih z delovanjem sistema in njegovim urejanjem, povečuje – vendar se odgovorni njihovega saniranja kljub temu še vedno lotevajo na star in dokazano neučinkovit način,« poudarja Marjeta Kuhar.

Po njenem prepričanju je iluzorno pričakovati, da bi izboljšane ukrepe, ki bi res pripomogli k skrajšanju čakalnih dob, v sklopu resornega ministrstva lahko pripravila ista ekipa, ki je pripravljala tudi prejšnje ukrepe. Ti so v zdravstvu povzročili toliko težav, nepotrebne papirologije in jemanja časa, ki bi moral biti prvenstveno namenjen pacientom, da »je treba prekiniti s prakso, v kateri eni in isti ljudje vedno znova postavljajo vedno nove ovire, ki onemogočajo delovanje sistema«. 

Prekiniti je treba s prakso, v kateri eni in isti ljudje vedno znova postavljajo vedno nove ovire, ki onemogočajo delovanje sistema.

Delež pacientov, ki čakajo nedopustno dolgo, je že 39,4-odstoten!

»Poglejmo samo dodatne administrativne ukrepe, ki obremenjujejo vse, tako izvajalce kot paciente, in nikakor ne prispevajo k hitrejši, kakovostnejši in varnejši zdravstveni obravnavi. Delež nedopustno dolgo čakajočih pacientov se je z 9,5 odstotka v januarju 2014 povečal na 39,4 odstotka v decembru lani. 

Med drugim še vedno velja ocena, temelječa na analizi iz leta 2015, da v našem zdravstveno-varstvenem sistemu čaka več kot 520.000 pacientov – kajti po tistem ni nihče ponovil tovrstnega preverjanja, kljub prošnjam. Jasno je, da minister ukrepov ne more pripravljati sam, tako kot tudi analiz podatkov ne – bo pa za sprejete ukrepe, če bodo ponovno neučinkoviti, odgovoren,« je prepričana Marjeta Kuhar.

Jasno je, da minister ukrepov ne more pripravljati sam, tako kot tudi analiz podatkov ne – bo pa za sprejete ukrepe, če bodo ponovno neučinkoviti, odgovoren.

Na ministrstvu ne zaznajo resnosti problemov, do katerih prihaja v praksi

Zato se ji zdi ne le presenetljivo, ampak tudi nerazumljivo, da na ministrstvu za zdravje še naprej vztrajajo pri ukinitvi sistema Načas, čeprav sistem e-naročanja še vedno ne deluje optimalno.

»Podobna ugotovitev velja za nedavne spremembe zakona o pacientovih pravicah, ki so bile nepotrebne in so se – kot vrsta drugih nedomišljenih ukrepov ministrstva za zdravje – pokazale kot neučinkovite. Niso prispevale k izboljšavam – pa ne le to, so tudi resna ovira za nemoteno delovanje zdravstva. Napotnica z oznako 'zelo hitro' izvajalcem povzroča dodatne probleme in ne omogoča pravočasne zdravstvene obravnave, vendar teh problemov na ministrstvu – kljub povečanemu številu čakajočih nad še dopustno čakalno dobo – preprosto ne zaznajo in ne ukrepajo učinkovito.«

Napotnica z oznako 'zelo hitro' izvajalcem povzroča dodatne probleme in ne omogoča pravočasne zdravstvene obravnave, vendar teh problemov na ministrstvu – kljub povečanemu številu čakajočih nad še dopustno čakalno dobo – preprosto ne zaznajo in ne ukrepajo učinkovito.

Marjeta Kuhar med drugim opozarja na 35 milijonov evrov, kolikor so izvajalci zdravstvenih storitev v zadnji triadi lanskega leta, po dobljenem soglasju vlade – čeprav so se pobude za ta ukrep začele vrstiti že zgodaj spomladi – prejeli za skrajševanje čakalnih dob. 

Zdravljenje sistema z zgrešenimi finančnimi injekcijami?

»Dodatni ukrepi, ki jih za zmanjševanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo na ministrstvu za zdravje pripravljajo v sodelovanju z ZZZS, obolelim ne bodo zagotavljali pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Tudi dodatno plačilo vseh prvih specialističnih pregledov brez premišljene in strokovne spremembe modela financiranja in dodatnih spodbud, v kombinaciji z omenjenimi 35 milijoni evrov, ne bo pripomoglo k temu,« trdi raziskovalka dogajanja v zdravstveni sferi, povezanega z naložbami in ukrepi na eni ter čakalnimi dobami na drugi strani.

Te ugotovitve je mogoče nadgraditi tudi s podatki, ki jih je vodstvo ZZZS predstavilo pred nekaj dnevi, v sklopu ocene finančnega poslovanja v minulem letu, ko so s splošnim dogovorom za pogodbeno leto ter aneksoma 1 in 2 za zdravstvene programe na področjih, kjer je bilo najbolj nujno treba omogočiti boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, zagotovili dodatna sredstva v skupni višini 151 milijonov evrov. 

Vendar del teh sredstev lani ni bil porabljen, med drugim zaradi pozno sprejetih ukrepov, ki so omogočili zadnjo naložbo v skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa tudi zaradi številnih drugih logističnih ovir, ki so otežile pravočasno načrtovanje in onemogočile izvedbo pričakovane kvote dodatnih zdravstvenih storitev – tudi ali predvsem na račun omejenih zmogljivosti in pomanjkanja kadra v nekaterih vejah medicine.

Dodatni ukrepi, ki jih za zmanjševanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo na ministrstvu za zdravje pripravljajo v sodelovanju z ZZZS, obolelim ne bodo zagotavljali pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave.

Nadaljevanje mita o pravih ukrepih vlade za skrajšanje čakalnih dob?

Raziskovalka še opozarja, da bi v mesecu januarju, ki ga je že tako rekoč konec, vlada morala odločiti o spornih vprašanjih glede splošnega dogovora, ki je osnova za financiranje delovanja našega zdravstvenega sistema, za razdelitev zdravstvene pogače v tem letu. 

O tem programu bi se sicer partnerji, če naj bi upoštevali določbe zakona o zdravstvenem varstvu, morali dogovoriti do konca decembra, pred začetkom novega poslovnega leta. 

Vedno se zaplete, nakar o nerešenih vprašanjih odloča arbitraža; ko ta ni uspešna, dobi zeleno luč za zadnjo besedo na to temo aktualna vlada. »Če je ta ažurna, je splošni dogovor 'pod streho' konec januarja, za kar pa sta doslej pravočasno poskrbela le dva ministra za zdravje, Borut Miklavčič in Dorjan Marušič,« opozarja magistra ekonomije, ki se je tako v diplomi kot magisteriju posvetila analizi slovenskega zdravstvenega sistema in to področje ji še vedno predstavlja izziv.

Po oceni Marjete Kuhar v resnici preseneča, da bo tudi tokrat vlada o spornih vprašanjih odgovarjala z zamikom, saj v tem mandatu ministrstvo za zdravje vodi človek, ki delovanje sistema pozna od blizu, tudi kot dolgoletni generalni direktor ZZZS. »Zato se sprašujem, ali morda vendarle ne gre zgolj za še eno nadaljevanje mita o pravih ukrepih vlade za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu.«

Sprašujem se, ali morda vendarle ne gre zgolj za še eno nadaljevanje mita o pravih ukrepih vlade za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki čakalne dobe Marjeta Kuhar ministrstvo za zdravje NIJZ pacienti reforma zdravstva Samo Fakin sistem ukrepi varnost in kakovost zdravje zdravljenje zdravniki ZZZS

Čakalne dobe z vse daljšim repom

Čakalne dobe v zdravstvu se ponašajo z vse daljšim repom, ti, ki so prevzeli odgovornost za njegovo skrajšanje, pa so bili doslej neuspešni.

Na zdravstvenem portalu si lahko članke s podobno vsebino preberete na tej povezavi.

Najbolj brano